Ptuj
Ptuj 2009
50. Kurentovanje na Ptuju
52. Kurentovanje na Ptuju
Etnofest (2012)
Fašenk po Markovsko (2012)
Muzej Ptuj Ormož
 
Ptuj leži na stičišču Ptujskega polja in zahodnih obronkov Slovenskih goric, na strateško izjemno pomembni točki ob levem bregu reke Drave. Ta lega ni zgolj geografska zanimivost, temveč temeljni razlog, da se je prav tu razvilo eno najstarejših in najpomembnejših mest na Slovenskem. Drava je skozi stoletja omogočala trgovino, povezovala panonski prostor z alpskim svetom in ustvarila pogoje za nastanek urbanega središča, ki je že v antiki nosilo ime Poetovio.
Ptuj je bil v srednjem veku med najpomembnejšimi mesti v širši regiji. Njegova vloga trgovskega, upravnega in vojaškega središča je bila izjemna, kar potrjujejo številne arheološke najdbe, pisni viri in bogata urbana struktura, ki se je ohranila do danes. Mesto je bilo stičišče kultur, religij in trgovskih poti, kar je ustvarilo izjemno kulturnozgodovinsko plastovitost. Že rimsko Poetovio je bilo eno največjih mest v provinci Panoniji, kasneje pa je srednjeveški Ptuj postal pomembno fevdalno in gospodarsko središče, ki je s svojimi sejmi, cehi in utrdbami krojilo razvoj širše regije.
Nad mestom se dviga Ptujski grad, mogočna utrdba, ki s svojo podobo določa silhueto Ptuja. Grad je skozi stoletja prehajal med različnimi lastniki, od salzburških nadškofov do rodbine Leslie, in se postopoma preoblikoval iz vojaške utrdbe v reprezentančno rezidenco. Danes v njem domuje Pokrajinski muzej Ptuj–Ormož, ki hrani izjemne zbirke: od glasbil, orožja in pohištva do znamenite zbirke pustnih mask, ki je ena najbogatejših v Evropi. Grad ni le arhitekturni biser, temveč tudi ključ do razumevanja zgodovinskega razvoja mesta.
Srce starega Ptuja je Slovenski trg, kjer stoji župnijska cerkev sv. Jurija, ena najpomembnejših gotskih cerkva v Sloveniji. Njena visoka zvonika in bogata notranjost pričata o moči in vplivu cerkvene skupnosti v srednjem veku. Na istem trgu se nahaja tudi Orfejev spomenik, največji iz enega kosa izklesani rimski nagrobnik v srednji Evropi. V srednjem veku je služil kot sramotilni steber, danes pa je eden najbolj prepoznavnih simbolov antičnega Poetovia in dragocen opomnik na rimsko dediščino mesta.
Ptuj ni zgolj mesto zgodovine, temveč tudi živahno kulturno središče, ki svojo identiteto gradi na bogati etnografski dediščini. Najbolj prepoznaven dogodek je tradicionalno kurentovanje, ki vsako leto v zimskem času privabi tisoče obiskovalcev iz Slovenije in sveta. Kurenti – s svojimi zvonci, kožami, maskami in obrednimi plesi – predstavljajo enega najstarejših in najbolj arhaičnih pustnih likov v Evropi. Njihova naloga je odganjati zimo in zle sile ter priklicati pomlad, rodovitnost in novo življenjsko energijo. Kurentovanje je danes mednarodno uveljavljen festival, vpisan tudi na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
Poleg kurentovanja mesto gosti številne druge kulturne dogodke: glasbene festivale, razstave, literarne večere in tradicionalne sejme, ki ohranjajo živahen utrip starega mestnega jedra. Ptuj je tudi pomembno vinsko središče, saj se v njegovi okolici razprostirajo vinorodni griči Slovenskih goric in Haloz, kar mestu daje dodatno gastronomsko in turistično privlačnost.
Današnji Ptuj združuje dediščino več tisočletij z ritmom sodobnega življenja. Njegove ulice, trgi in arhitekturni spomeniki pripovedujejo zgodbo o mestu, ki je bilo skozi zgodovino vedno odprto, dinamično in povezano s širšim evropskim prostorom. Hkrati pa Ptuj ostaja mesto ljudi, ki s ponosom ohranjajo svoje običaje, negujejo kulturno dediščino in ustvarjajo nove vsebine, ki mestu dajejo sodobno identiteto.
Ptuj ima danes približno 18.000 prebivalcev v samem mestu, medtem ko v celotni mestni občini živi okrog 23.000 do 24.000 ljudi. Mestna občina Ptuj obsega deset naselij in je največja občina Spodnjega Podravja. Kot upravno, gospodarsko, prometno, izobraževalno in kulturno središče Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric ima Ptuj izrazito regionalno vlogo, ki daleč presega njegove formalne občinske meje. Demografsko je to zrelo mesto z razmeroma visoko povprečno starostjo prebivalcev, kar je značilno tudi za številna druga manjša evropska urbana središča.
Gospodarstvo Ptuja temelji na kombinaciji malih in srednje velikih podjetij, storitvenih dejavnosti ter javnega sektorja. Pomemben del razvoja predstavljajo številna lokalna podjetja, medtem ko turizem črpa iz bogate kulturne dediščine, vinske tradicije, termalnih virov in etnografskih prireditev, kot je znamenito kurentovanje. Ptuj je tudi pomembno trgovsko in oskrbovalno središče za širšo okolico – prebivalce Ptujskega in Dravskega polja, Haloz ter dela Slovenskih goric. Njegova zgodovinska funkcija prometnega vozlišča, ki jo je določal prehod čez Dravo in povezave proti Mariboru, Ormožu ter naprej, se danes odraža v vlogi regionalnega središča zaposlovanja in storitev.
Kot izobraževalno središče Spodnjega Podravja Ptuj gosti osnovne in srednje šole, glasbeno šolo ter druge izobraževalne ustanove, ki privabljajo učence in dijake iz širše regije. Mesto kot sedež upravne enote in mestne občine razpolaga z razvito mrežo javnih služb in institucij, ki omogočajo nadaljnji razvoj izobraževanja, kulture in raziskovanja. Tako Ptuj ohranja svojo zgodovinsko vlogo kraja znanja in uprave, ki jo je imel že v antičnem in srednjeveškem obdobju, danes pa se ta tradicija izraža v sodobnih pedagoških, kulturnih in družbenih praksah.
Ptuj je tako prostor, kjer se preteklost in sedanjost prepletata v harmonično celoto – mesto, ki ga je vredno raziskovati, razumeti in doživeti v vsej njegovi zgodovinski globini in kulturni raznolikosti. |