Slovenija

slapovi

(glej: "Kaj je slap?")

Slovenija – Dežela slapov

Ni enostavno določiti, kaj pravzaprav je slap. V osnovi je vsak padajoč tok vode slap. Višina ni najpomembnejša – pomembna je tudi količina vode, ki pada. Najpomembnejši pa so naši občutki, ko smo blizu slapu… ali nas pomirja, navdihuje z romantiko, vzbuja spoštovanje. Slapovi niso zgolj geografski pojavi – so naravni prizori, ki v človeku vzbudijo občutek veličine, svežine in povezanosti z naravo.

Če želimo slap opredeliti bolj natančno, se lahko naslonimo na tehnično definicijo: slap je potok ali reka, ki s stalnim vodnim tokom teče ali pada po pobočju z naklonom večjim od 45 stopinj. Padec mora biti enak ali višji od 5 metrov. Razdalja med dvema stopnjama slapa je lahko največ 5 metrov – v nasprotnem primeru govorimo o dveh ločenih slapovih.

Ta definicija omogoča bolj sistematično kartiranje slapov in ločevanje med naravnimi pojavi, ki so si na videz podobni, a geološko in hidrološko različni.

Slovenija je izjemno vodnata dežela z razgibanim reliefom, kar ustvarja idealne pogoje za nastanek slapov. Po zgoraj navedeni tehnični opredelitvi je v Sloveniji več kot 350 slapov, če pa vključimo še hudourniške slapove, ki se pojavljajo ob močnejših padavinah ali taljenju snega, ta številka preseže 1000.

Moje raziskovanje slapov se je začelo že v zgodnjih osemdesetih letih (1980+), ko sem z veliko strastjo in vztrajnostjo začel kartirati slapove po Sloveniji. Takrat sem uporabljal klasične topografske zemljevide, ki so bili edino zanesljivo orodje za orientacijo v terenu. Kasneje sem kot eden prvih v Sloveniji začel uporabljati ročni GPS, kar je pomenilo velik korak naprej pri natančnem beleženju lokacij slapov in drugih geomorfoloških pojavov.

Ker digitalna fotografija še ni bila razvita, sem slapove dokumentiral s klasičnimi fotoaparati na filmski trak. Filme sem nato skeniral in kljub takratni skromni kakovosti in ločljivosti redno objavljal na medmrežju. Vsaka fotografija je bila rezultat fizičnega napora, terenskega dela in tehnične improvizacije.

Na podlagi teh terenskih raziskav se je rodila ideja o predstavitvi Slovenije kot Dežele slapov na internetu. Projekt burger.si je bil prva res obsežna spletna predstavitev naravne in kulturne dediščine Slovenije, ki je združevala fotografije, opise, zemljevide in interaktivne elemente.

Leta 1998 je bil projekt Slovenija – dežela slapov v večji meri dokončan. Od takrat se struktura projekta ni bistveno spreminjala, saj je že takrat zajemal obsežen nabor slapov z opisom, fotografijami in lokacijami. Bil je pionirski primer uporabe tehnologije za geografsko dokumentacijo, ki je združeval naravoslovje, kartografijo, fotografijo in spletno oblikovanje.

Projekt ni le zbirka podatkov – je povabilo k doživljanju narave. Slapovi so razpršeni po vseh slovenskih regijah: od alpskih dolin do kraških robov, od gozdnatih grap do podzemnih jam. Vsak slap ima svojo zgodbo, svoj značaj in svoj trenutek, ki ga lahko doživimo le v tišini narave.

Avtor: Boštjan Burger, marec 1998