|
Zgledi slapov z višinami slapišč več kot 100 m:
Več slapov:
I. Slovenski slapovi in njihova višina
Slapove po svetu običajno razdelimo v dve osnovni skupini glede na njihovo višino:
Nizki slapovi – kaskade
Veliki slapovi – katarakti (poleg višine je pomemben tudi pretok vode)
Edini pravi »kataraktni« slap v Sloveniji je morda slap Boka, ki je visok 144 m, širok 20 m in ima sezonski pretok do 100 m³/s. Katarakt bi lahko bil tudi slap Savica (78 m) in slap Peričnik (52 m), saj imata močan stalni pretok, vendar nista dovolj široka.
Slapove po slovenski terminologiji razdelimo v šest skupin glede na višino:
A. Bela voda
B. Skoki – slapovi od 1 m do 3 m
C. Mali padci – slapovi od 3 m do 5 m
D. Nizki slapovi – od 5 m do 15 m
E. Srednje visoki slapovi – od 15 m do 30 m
F. Visoki slapovi – nad 30 m
Predlog razširitve klasifikacije:
D. Nizki slapovi – od 5 m do 30 m
E. Srednje visoki slapovi – od 30 m do 79 m
F. Zelo visoki slapovi – nad 80 m (prej 90 m, spremenjeno zaradi Gregorčičevega slapa)
V Sloveniji je veliko stalnih stopenj slapov, katerih skupna višina dosega tudi do 1000 m.
Primeri:
Slapovi Globišča – skupna višina več kot 400 m, najvišji slap Sapet ima le okoli 60 m
Slapovi Fratarice – najvišji slap Veliki Drsnik meri 112 m, skupna višina vseh slapov skoraj 1000 m
Slapovi Kloma – skupna višina več kot 700 m, najvišji padec meri 128 m
II. Geološka razdelitev slapov
Slapove lahko razdelimo v dve osnovni geološki skupini:
A. Konstruktivni slapovi (slapovi, ki rastejo)
Običajno so to lehnjakovi slapovi, kjer se zaradi odlaganja materiala slap postopoma dviguje.
B. Destruktivni slapovi (slapovi, ki se znižujejo)
Erozijski slapovi – nastanejo zaradi trde kamnine med mehkejšo
Tektonski slapovi – nastanejo ob tektonskih prelomih
Zavihani slapovi – običajno na robovih dolin
Pregradni slapovi – padajo z velikih skalnih blokov
Umikajoči se slapovi – postopoma se pomikajo navzgor po toku (primer: slapovi Niagare ali Iguazu)
III. Oblike slapov
Nekateri slapovi lahko spremenijo svojo obliko v razmeroma kratkem času, čeprav te spremembe običajno niso opazne v času človeškega življenja.
Po številnih terenskih obiskih in študiju svetovne literature sem slapove razdelil v 16 osnovnih oblikovnih kategorij (slap lahko spada v več kategorij hkrati):
Prosto padajoči slapovi (brez stika z skalno steno): npr. Parabola, Rinka
Pahljačasti slapovi (ozki zgoraj, široki spodaj): npr. Gorejca, Lomščiski slap
Drseči slapovi (tok drsi po pobočju >45°): npr. Predelski slap, Nemiljski šum
Slapovi v strmih kanalih: npr. Slap Igla, Zgornji desni slap Belega potoka, Slap Juliana
Enostopenjski slapovi: npr. Spodnji slap Mlinarice, Zalski slap
Dvostopenjski ali večstopenjski slapovi (razdalja med stopnjami <10 m): npr. Globišča, Jurežev slap
Kaskade (več stopenj, nižje višine, pogosto lehnjakovi): npr. slapovi Krke, Zgornji Tišenpoljski slap
Slapovi z ozkim curkom: npr. Peričnik
Slapovi s širokim tokom: npr. Boka, Stegovniški slap
Slapovi z enim tokom: npr. Grmečica, Tominčev slap
Slapovi z več tokovi: npr. Savica, Drugi Davški slap
Segmentirani slapovi (kot bela voda, a višji): npr. Nadiško šumelišče, Slapišče v Dolžanovi soteski
Skriti slapovi za skalnim zidom: npr. večina slapov Šumnika, slap Egg
Slapovi skozi strm tunel ali pod naravnim mostom: npr. desni tok Savice, Veliki Možniški slap
Kotličasti slapovi (voda pada v tolmun): npr. Poševni slap, Zaročenca
Podkvasti slapovi (širok tok v obliki črke U): npr. Iguazu
IV. Slapovi glede na vodni vir
Slapovi pod izvirom (slap je hkrati izvir, običajno kraški): npr. Boka, Savica, Nadiško šumelišče; zanimivi so tudi občasni slapovi kot Hubelj pri Ajdovščini, Govic
Slapovi pod ledeniki (tok napaja snežnica ali ledenik): npr. Čedca, slap v Hudičevem žlebu
Rečni slapovi (v porečju reke): npr. Vintgarski šum, Tržiškobistriški slap
Potoki slapovi (en sam potok): npr. Pekelski slapovi, Korošaški slapovi
To so stalni slapovi (s stalnim pretokom). Spomladi, ob taljenju snega, se pojavijo tudi številni občasni slapovi, nekateri z višino do 300 m. |
