MojaSlovenija.si

 

O PROJEKTU | ABOUT THE PROJECT

Boštjan Burger - Burger Landmarks

Julijske Alpe in Triglavski narodni park

Julian Alps and Triglav National Park

Virtualna ekskurzija :: Virtual excursionvirtualna ekskurzija 360°

#julianatrail: daljinska pešpot okoli osrednjega dela Julijcev

#WWI.:Julijci in prva svetovna vojna

Slovenščina English SLOVENIJA
Boštjan Burger - Burger Landmarks

Osnovni podatki

Površina: 83.807 ha
Najvišja točka : 2.864 m (Triglav)
Najnižja točka : 180 m (Sotočje Tolminke in Zadlaščice, Tolminska korita)

Razvoj:

Ideja za nastanek : 1908, ustanovitev Alpskega varstvenega parka: 1924 (Površina 1.400 ha), poimenovanje v Triglavski narodni park: 1961 (Površina 2.000 ha), razširitev Triglavskega narodnega parka: 1981 (Površina: 83.807 ha).

Triglavski narodni park (TNP) leži na območju Julijskih Alp. Park je edini narodni park v Sloveniji in v njem velja poseben naravovarstevni režim, ki je strožji kot v krajinskih parkih. Na območju parka prevladuje visokogorski kras. Rastlinstvo v parku je značilno alpsko, vendar so zaradi bližine Jadranskega morja in vpliva sredozemskega podnebja na jugozahodnem območju prisotne tudi rastline iz tega območja.

SEZNAM DOKUMENTIRANIH LOKACIJ


Površina: 83.807 ha
Najvišja točka : 2.864 m (Triglav)
Najnižja (površinska) točka : 180 m (Tolminka)
Razvoj
Ideja za nastanek : 1908
Ustanovitev Alpskega varstvenega parka: 1924 (Površina 1.400 ha).
Poimenovanje v Triglavski narodni park: 1961 (Površina 2.000 ha).
Razširitev Triglavskega narodnega parka: 1981 (Površina: 83.807 ha).

TNP map

Poimenovanje
Triglavski narodni park nosi ime po najvišji slovenski gori Triglavu, ki leži v osrednjem območju parka.
Triglav

Triglav (2.864 m)

Kratek opis hidrologije v TNP

V Triglavskem narodnem parku sta dve večji povirji: reke Soče, ki izteka v Jadransko morje in reke Save, ki izteka proti Črnemu morju. Na pretežno razgibanem terenu gorskega krasa so omembe vredni tudi številni stalni slapovi. V posoškem delu parka so slapovi številčnejši.

Soča

Med Mangrtom (2.679 m) in Jalovcem (2.645 m) izvira Loška Koritnica. Njeni pritoki imajo izredno razgibano strugo s številnimi slapovi. Predilnica je desni pritok Koritnice. Njen najvišji slap je dobrih 50 m visok Predelski slap. Po višini sta omembe vredna tudi slap Zaročenca (30 m) ter Poševni slap (20 m). Fratarica je levi pritok Koritnice. Izvira pod Oblico (2.246 m).

Potok naredi na svoji kratki poti kar 1.000 m višinske razlike. Najvišji slap je iz treh stopenj sestavljen Veliki Drsnik (112 m). V dolini Loške Koritnice je lahko dostopen slap Skok (Parabola; 48m). V spodnjem toku dobi Koritnica precej močan desni pritok - potok Možnica (staro ime Nemčlja). Zanimiva so korita ter 18 m visok Veliki Možniški slap, ki pada pod naravnim mostom. Reka Koritnica si utira pot skozi 1 km dolg kanjon med Rombonom (2.208 m) in Vrhom Krnice (2.234). Znana so njena približno 60 m globoka in 200 m dolga korita. Najlepše so vidna z mosta pri trdnjavi Kluže.
Leta 1981 je bila v Triglavski narodni park vključena tudi izredno slikovita dolina Trenta. V spodnjem delu, pri naselju Soča se staplja s krajem Vrsnik, pri naselju (Trenta) Na Logu se proti vzhodu stika z dolino Zadnjica, proti severu pa preide v dolino Zapoden.
Skozi dolino Zapoden teče Suhi potok. V zgornjem toku je uradno najvišji stalni slap Triglavskega narodnega parka: Slap pod planino Zapotok (121 m). Pri sotočju s Sočo prispeva Suhi potok večino vode. Nedalečnad sotočjem, na višini 1.050 m, izvira v enem nalepših kraških izvirov reka Soča. Kraški izvir je priljubljena turistična točka. Kot zanimivost: staro ime za Sočo v zgornjem toku med izvirom in naseljem (Trenta) Na Logu je bilo Šnita. V tem delu dobi reka tudi manjče pritoke. Po svojih globokih koritih je znan levi pritok Mlinarica. Dostop do spodnjega 8 m visokega slapa in do 'vhoda' v korita je turistično urejen. V bližini je alpski botanični vrt Juliana v katerem je zbranih preko 1.000 primerkov iz alpskega sveta, pretežno iz Julijskih Alp. Nad njim se dviga Rdeči graben, po katerem se spušča skoraj 200 m visoko slapišče. Središče Trente je naselje (Trenta) Na Logu. Nad njim se dviga strma soteska Kloma, po kateri teče hudourniški potok. Strmino premaguje v 200 m visokem slapišču. Ob močnem pretoku bi ga lahko šteli za 200 m visok večstopenjski slap. Vzhodno od naselja (Trente) Na Logu priteka v Sočo njen levi pritok Krajcarica. Teče po dolini Zadnjica. Tu je omembe vreden Beli potok, s svojim 15 m visokim spodnjim slapom. V spodnjem delu Trente teče Soča v Malih koritih, pod katerimi z leve strani pritaka potok Vrsnik. Kraj po katerem teče potok se prav tako imenuje Vrsnik. Potok Vrsnik je na svoji poti vrezal zanimiva, približno 150 m dolga in do 15 m globoka korita. Zanimivi so tudi slapovi pod koriti. V deževnem obdobju dobi Vrsnik z leve strani hudourniški pritok. Ustvarja izredno slikovit, več kot 100 m visok slap. Slap ni stalen. Po globljih koritih kot Vrsnik, teče njegov desni pritok Suhi potok.
Priljubljeno izhodišče do Krnskega jezera in naprej na Krn (2.244 m) je iz doline Lepene. Potok Lepenca izvira v 'bazenu' 1x1 m na višini 1.100 m, pod Debeljakom (1.869 m). To območje bilo leta 1998 po potresu izredno prizadeto, tako da je bilo zasuto slapišče ter korita pod njim. Nasuti material je voda hitro odnesla naprej v dolino. Levi pritok Lepence je potok Šumnik (Šunik). Ima izredno močen stalen pretok. V številnih slapovih se spušča mimo nenavadnih plastnic kamnine.
Povirji reke Tolminke in Zadlaščice, ki sta znani po svojih globokih koritih, skrivata kar nekaj ,neznanih' potokov. Desna pritoka Tolminke, Levi in zlasti Desni Pščak ustvarjata izredno slikovite slapove. V divji grapi desnega pritoka Zadlaščice - Jelovščku, pa se skriva svojevrsten 20 m visok " spiralasti slap".


Sava


Izpod Črnega jezera izvira 500 m nižje, v 78 m visokem slapu Savice, reka Savica. Nadaljuje svojo pot v jezero ledeniškega nastanka - Bohinjsko jezero ter iz njega naprej kot reka Jezernica. Po 90 m toka se zlije z Mostnico in teče naprej proti sotočju s Savo Dolinko. Severno od Bohinjskega jezera je slikovita dolina Voje, po kateri teče Mostnica. Bolj kot po slapovih je znana po koritih, do katerih dostop je tudi turistično urejen. S poti na planino Blato je ob deževnih dneh lepo viden širok, kakih 105 m visok slap Suhe, desnega pritoka Mostnice. Pred sotočjem z Jezernico, dobi Mostnica z leve strani pritok Ribnico. Po sotočju Jezernice in Mostnice teče naprej reka Sava Bohinjka. Navidez pohleven potoček si nad spodnjima slapovoma Ribnice utira svojo pot skozi globok vintgar. Skozi bolj znan vintgar si utira svojo pot reka Radovna. Pot skozi Blejski vintgar (Vintgar) je priljubljena turistična točka. Na koncu Vintgarja pada Radovna v sicer ne visokem, vendar veličastnem 13 m visokem slapu Šum.
V Tamarju izvira pod stenami Ponc, Nadiža. V atraktivnem slapišču drvi proti dolini, ponikne ter se v Zelencih pojavi kot izvir Save Dolinke. V Tamar priteka kar nekaj potokov, ki pa kmalu poniknejo pod prod. Najbolj atraktiven je Črna voda, ki pada v 70 m visokem slapu. Dolina, vzporedna Tamarju, je dolina Male Pišnice. Njen zatrep je kot nekakšen amfiteater, okoli katerega izvirajo številni manjši potočki. Potok Mala Pišnica kmalu po izviru pade v 30 m visokem slapu ter v številnih manjših slapovih nadaljuje pot skozi dolino. Pod vršiško cesto teče Suha Pišnica. S ceste lahko pod Prisojnikom (2547m) opazimo 40 m slap v Hudičevem žlebu.
Pod gorsko verigo Martuljkove skupine - Špik (2.472m) izivra potok Martuljek. V zgornjem toku pada v preko 100 m visokem 4-stopenjskem slapu. Dostop do spodnjega skoraj 30 m visokega slapa je turistično urejen. Dostopu daje čar tudi sama pot skozi ozek vintgar. Beli potok je znan po številnih slapovih, ki tečejo po strmih žlebovih. Imenujejo se tudi skakalci, čeprav so največji visoki tudi do 35 m.
Kot nekakšen stražar doline Vrat, priljubljenega izhodišča za pohod na Triglav, je 52 m visok slap Peričnik. Vzporedno z dolino Vrat je dolina Kot. V zatrepu doline izvira potok Kotarica. Že v začetku teče v številnih skakalcih ter zanimivih Slapovih v Kotu. Kotarica kmalu po slapovih ponikne pod prod ter pod tlemi nadaljuje pot proti reki Radovni.

Jezera


Največje jezero Triglavskega narodnega parka je Bohinjsko jezero, ki je tektonsko-ledeniškega nastanka. Znana so manjša Triglavska jezera. Eno izmed njih je tudi Črno jezero. Iz tega območja ponika voda proti slapu Savice. Visoko v gorah so tudi Kriška in Krnsko jezero.
Bohinjsko jezero

Bohinjsko jezero

Glej tudi: (seznam dokumentiranih lokacij)

Jezera: Bohinjsko jezero, Črno jezero, Dvojno jezero, Krnsko jezero ...

Doline: Vrata, Kot, Krma, Voje, Trenta, Dolina Loške Koritnice, Bavšica, ..

avtor: Boštjan Burger, 1998 (1999)

Burger Landmarks / MojaSlovenija.si

Digitalizacija dediščine: (c) Boštjan Burger, (1993) 1996-2024