Slap Šum v Blejskem Vintgarju se ne more pohvaliti z visokim padcem vode, je pa obudovanja vreden njegov močni pretok. Potoka Krmarica in Kotarica in nekaj stranskih izvirov napajajo reko Radovno, ki ima vedno dovolj vode. Krmarica in Kotarica že dosti pred samim "uradnim'' izvirom Radovne Pod Jutrovo skalo ponikneta v globino. Močan pretok Radovne pride do izraza prav v Vintgarju. Več kot 1,5 km dolga soteska je skrita med visokimi stenami hribov Boršt (931 m) in Hom (834 m). Brez lesenih mostičev in galerij bi bila praktično neprehodna. Kljub neposredni bližini Bleda (samo 4 km stran) je bil Vintgar prehojen šele leta 1891. Tedanji župan Gorij Jakob Žumer in fotograf Benedikt Lergerporter sta izkoristila takrat nenavadno nizek vodostaj reke Radovne in se podala na svojo raziskovalno pot. Lepote soteske s slapovi in brzicami so ju tako navdušile, da so kmalu zatem uredili lepo urejeno turistično pot skozi Vintgar. Uradno je bila odprta v avgustu leta 1893. Turisti s celega sveta so tedaj ponesli slavo Vintgarja in največjega, 13 m visokega slapa Šuma po širnem svetu. Radovna se v času pričetkov izkoriščanja električne energije ni mogla izogniti zajezitvi. Nad naravno 5 m visoko polico, malo nad slapom Šum, so zgradili jez in večino vode speljali po železni cevi do elektrarne v dolini. Šum je danes mogočen le ob dvignjeni zapornici ali po deževju, ko cev do elektrarne ne more požirati vse vode.