slovensko SLOVENIJA TNP TRIGLAV GEOGRAFIJA - GEOGRAPHY (LEDENIK / GLACIER) ZEMLJEVID::MAP

PROSTORSKE FOTOGRAFIJE 360°SURROUND PHOTOGRAPHY

Triglavski 'ledenik'

Burger Landmarks
Sledite nam tudi na naši Facebook strani :: follow us at our Facebook profile
Bohinjski ledenik je segal v zadnji ledeni dobi čez Vrata in po Deželi do vrat Radovljice. Ta (veliki) ledenik je imel v vmesnih toplejših obdobjih ledene dobe svoja krizna obdobja. Današnji Triglavski ledenik ni naslednik nekdanjega velikega ledenika. Triglavski ledenik (staro ljudsko ime Zeleni sneg, po modrikasto-zeleni barvi leda) je bil največji ledenik v Sloveniji. Ostanki Triglavskega ledenika ležijo na severovzhodni strani pod vrhom Triglava.

V 16. stoletju je bil obseg Triglavskega ledenika manjši kot leta 1957, kar se lahko sklepa na podlagi razmer v Visokih Turah, kjer so v 16. stoletju ob robu ledenikov v rudniških rovih kopali zlato in srebro nato pa so rudnike ponovno prekrili ledniki.
V Sloveniji je začel Inštitut za geografijo SAZU sistematično zasledovanje stanja ledenikov leta 1946. Edini ledeniki v Sloveniji (in takratni Jugoslaviji) so bili trije: Triglavski ledenik, ledenik pod Skuto in ledenik Skedenj nad Krnico na severni strani Prisojnika.
Zaradi nadmorske višine pride v poštev za opazovanje ločnice večnega snega samo Triglav in Triglavski ledenik. Ločnica večnega snega ni stalna ampak se spreminja po časovnih obdobjih. Ločnica trajnega snega se spreminja celo iz leta v leto. Leta 1955 so merilci Triglavskega ledenika pod morenskim drobirjem naleteli na mrtvi led. Dognali so, da je bila povezava oz. tak obseg ledenika do najdenega mrtvega leda pred dobrimi osemdesetimi leti (Gams). Na podlagi vnosa roba ledenika na karto je bil določen obseg ledenika 46,9 ha kar sovpada s prvo omembo velikosti Triglavskega ledenika iz leta 1888, ki omenja velikost 45.9 ha (Richter). Obseg ledenika je v letih 1946-52 nihal med 13 in 16 ha (Gams). Ugotovljeno je bilo, da sprejemajo ledeniki največ do 80% toplote, potrebne za talitev s insolacijo. Insolacija je lahko direktna ali indirektna. Narejena so bila tudi primerjanja med nihanjem ledenikov in klimatskim kolebanjem v Vzhodnih Alpah: ''Tam so spoznali, da ledeniki nazadujejo predvsem v letih z jasnimi, sončnimi in toplimi poletji, napredujejo pa v letih z oblačnim, vlažnim in hladnim poletjem.'' (Gams).
Rast ali upad debeline ledenika je odvisna od razmerja med zapadlim in stopljenim ledom. Triglavu je bila prisojena ločnica večnega snega v nadmorski višini 2700 m

Triglavskega ledenika v zadnji tretjini srednjega veka zaradi toplega podnebja najbrž ni bilo. V sredini 19. stoletja pa je bil velik okrog 40 ha. To obdobje, ko so bili vzhodnoalpski ledeniki največji, imenujemo 'mala ledena doba'.
''V hladnejšem, novoveškem razdobju, imenovanem mala ledena doba, ko so vzhodno alpski ledeniki bili najdaljši okoli srede preteklega stoletja, je imel Triglavski ledenik v sedemdesetih letih preteklega leta nekaj nad 40 hektarjev.'' (Gams).
Od sredine do osemdesetih let 19. stoletja so se zimske padavine povečevale, do sredine 20. stoletja upadale, potem pa spet naraščale. V drugi polovici 20. stoletja pa so naraščale tudi poletne temperature in sedaj dobi Kredarica največ padavin poleti. Obenem je postal bolj suh oktober. Tudi zimske temperature so se povišale, vendar pa je povprečje v razdobju 1961 do 1990 še vedno globoko pod ničlo. Večji učinek na zmanjševanje ledenika je imelo zmanjšanje oktobrskih padavin. Ta mesec je prej štel za redilno dobo, vendar pa je prinašal ledeniku vedno manj novih zalog snega, povečane poletne padavine pa so pripomogle k taljenju ledu.
Na stanje na srednjem in spodnjem ledeniku najbolj vpliva povprečna poletna temperatura (od 1992 do 1994 se je povišala za 1,6? C) in število ur sončnega obsevanja (v istem obdobju se je povečalo za 11 odstotkov). Prav temperatura v talilni in količina snežnih padavin v redilni dobi sta bili usodni za intenzivno krčenje po letu 1983 in popoln razpad po letu 1991.

Tako smo Slovenci izgubili edini ledenik in njegov razpad težko priznavamo. Vendar pa je še upanje, da se bo obnovil. Za to pa bo potrebnih več zaporednih let z obilo snega v redilni in hladnim ter oblačnim poletjem v talilni dobi.

Uvod - Prologue

(c) Boštjan Burger, (1993) 1996-2016