Slapovi Slovenije (1993-1998) Waterfalls of Slovenia

Predilnica

Situation before November 2000 Situacija pred novembrom 2000:

Tako kot večina pritokov Koritnice, ima tudi Predilnica lepo število slapov, kateri navdušujejo s svojim pridihom romantičnosti. V zgornjem toku pada njen desni pritok preko visoke stene in pri tem ustvarja več kot 50 m visok, preko gole stene drseč Predelski slap. Ob sončnem vremenu se nam zazdi, kot da bi miljone bleščečih kapljic pršelo preko rdečkaste stene. Resnično enkraten prizor. Njen levi pritok v zgornjem toku je nekoliko bolj skrivnosten, ter pri svoji poti skozi gozd pada v nenavadnem slapu, katerega zgornja 3 m visoka stopnja pada skoraj pravokotno na vrh druge, prav tako 3 m visoke stopnje. Tok se nato umiri, pada preko nekaj lehnjakovih 2 m visokih skočnikov, ter se končno v povsem umirjenem, skoraj vodoravnem delu struge združi s pritokom izpod Predelskega slapu. Po 300 m lenega toka, se začne najbolj dinamičen in tudi najbolj "romantičen'' del toka. Voda pada preko atraktivnih slapov v čudovite, kot smaragd zelene tolmune. Ti slapovi so žal tudi najtežje dostopni, lahko pa jih obidemo in jih nadomestimo z v tem delu toka najvišjim slapom Zaročenca. Ime je danes nekoliko nenavadno, vendar je bil slap včasih dvopramenski, dokler ni izgubil skalnega zoba, ki je delil "Zaročenca''. Pod tem slapom je lep tolmun, ki poleti kar vabi k (mrzli) kopeli. Ta del struge je najlažje dostopen, saj s predelske ceste vodi mimo že zdavnaj zaraslih kamnitih ploščadi iz prve svetovne vojne, lepo markirana in shojena potka. Malo spodaj z leve strani, teče v Predilnico Mangartski potok, bolj poznan soteskarjem. Skoraj naproti pritoka Mangartskega potoka, po visokem temačnem žlebu pada vedno živo slapišče visoko skoraj 90 m - Hudi žleb?. Tu se potok zopet nekoliko umiri, vendar se kmalu zatem razgiba v nekaj ne preveč izrazitih slapovih. Tu je Predilnica v svojem toku načela kamnito steno, jo globoko zažagala ter preko ostanka padla v sotesko kot 20 m visok Poševni slap. Tolmun pod njim je kot velik zelen bazen ujet v samem koncu soteske. Velik plaz je pred leti zasul ta del, tako da voda iz tolmuna teče pod visoko nasutim meliščem. Predilnica šele 200 m pozneje prav pod visokimi stenami priteče izpod nasutega skalovja kot živahen potok.

DOSTOP Predilnica ima dokaj razgibano strugo, tako da je za ogled slapov potrebnih več izhodišč. a. Ogled Poševnega slapa. Pot je primerna za izkušene planince s primerno planinsko obutvijo. Izlet traja do 2 ure. Iz Loga pod Mangrtom čez most preko Predilnice. Takoj za mostom se levo po stopnicah povzpnemo na potko mimo zadnjih hiš. Ob levem bregu nas pot kmalu pripelje do ruševin jezu čez potok. Tu se soteska močno zoži in za nadaljevanje poti je potrebno kar precej spretnosti. Po močno načetih betonskih stopnicah se povzpnemo na vrh ostanka jezu, kjer je bila nekoč elektrarna. Odtod se ob krušljivih stenah soteske povzpnemo preko ozkega grla v notranjost dolgega kotla. Okoli nas se vzpenjajo visoke in krušljive stene. Okolje deluje precej divje, saj celotno strugo prekrivajo velike skale pomešane z naneslim drevjem iz zgornjega toka struge. Malo preden struga izgine pod veliko plazino, pada vanjo skoraj 15 m visok slap. Slap ni ravno mogočen, vendar ima tudi ob največji suši dovolj vode. Naprej se moramo povzpeti med nasutim skalovjem. Kmalu se pred nami odpre lep prizor na 20 m visok Poševni slap. Slap teče iz globoko preglodane skale v temnozelen tolmun, čigar odtok izginja pod nasuto kamenje. Kotel je naprej neprehoden in korita nad njim so znana predvsem soteskarjem, katerih priljubljena pot je preko korit Mangartskega potoka do Predilnice, ter nato navzdol po njeni strugi. b. Ogled slapa Zaročenca. Pot je primerna za izletnike s primerno obutvijo. Izlet traja do 2 ure.

Iz Loga pod Mangartom se povzpnemo do vasi Strmec, od koder je lep pogled na strugo Predilnice. Dobrih 500 m naprej, je ob levi strani ceste smerokaz z napisom "Slap Zaročenca''. Lepo označena sprehajalna potka se zlagoma spusti k sotočju Mangartskega potoka in Predilnice. Prav nasproti Mangartskega potoka se strmo vzpenja 90 m visok skoraj navpičen žleb. Po njem v več stopnjah pada vedno živ slap - recimo mu "Hudi žleb''. Ob deževnih dnevih je zelo izrazit, ob veliki suši pa le v tankem curku prši po žlebu navzdol. Od sotočja zahteva pot nekoliko več spretnosti, saj se moramo mimo velikih skal povzpeti proti slapu Zaročenca. Danes je ime malce nenavadno. slap je bil včasih dvopramenski, dokler ni neko močno neurje odtrgalo kamnitega zoba, ki je v zgornjem delu delil slap na dva dela. Podoben slap bi lahko danes našli pri slapu" Zob'' potoka Desni Pščanc (desni pritok Tolminke).Trideset metrov visok slap pada preko rdečkaste stene v kateri so lepo vidne skupaj stisnjene plati kamenine. Prostoru da lep kontrast precej velik, kot smaragd zelen tolmun iz katerega se kot iz velike posode preliva voda v 1,5 m visokem padcu. Do sem lahko naredimo lep izlet, in poleti se lahko bolj hrabri v tem čudovitem tolmunu tudi osvežijo. c. Ogled Predelskega slapu. Pot je primerna za izletnike s primerno planinsko obutvijo. Izlet traja do 2 ure. Nad slapom Zaročenca je še nekaj zelo lepih slapov, vendar je dostop brez plezalne opreme izredno težaven in tvegan. Od odcepa ceste proti Mangartu gremo prodi prelazu Predel. Že po nekaj deset metrih nas lesen smerokaz usmerja k slapovom. Po lepo markirani poti se zlagoma spustimo proti strugi Predilnice. Kmalu naletimo na dva smerokaza. Prvi nas usmerja k slapu Sanja, drugi k Predelskemu slapu. Slap Sanja ni dostopen, vendar je prav lepo viden z vrha soteske do koder nas je usmeril smerokaz. Zlasti po dežju moramo biti nad robom soteske zelo previdni, saj lahko kaj hitro zdrsnemo po spolzki travi. V kolikor sledimo smerokazu za Predelski slap, se po lepo markirani in shojeni potki zlagoma spustimo do lepega, kot smaragd zelenega tolmuna (Le od kod dobi voda tako lepo zeleno barvo?). Tu se struga zravna, in po skoraj položnem levem bregu potoka prispemo do sotočja dveh potokov. Ob desnem pritoku, že po nekaj minutah pridemo do 54 m visokega Predelskega slapa. Ob suši voda skaklja po rdečkasti steni. V deževnem obdobju pa je slap prav mogočen in spoštovanja vreden. Levem pritoku lahko sledimo ob strugi, kjer nas po sto metrih zravnane struge pričaka zanimiv 2 m visok z mahom obrasel skočnik. Temu delu struge se lahko tudi izognemo in gremo ob sotočju desno v gozd, kjer je slabo vidna stezica, ki nas po 10 min. hoje pripelje do zanimivega dvostopenjskega 6 m visokega slapa. Potok teče desno iz zgornje stopnje skoraj pravokotno na premo spodnjo stopnjo.