SUHIZID

TRG-HIŠA
SUHI ZID
MEŠČANSKA KUHINJA
KAŽETA
KOVAŠKO-KOLARSKA DELAVNICA
OBLIKOVANJE KAMNA
KAMNOLOMI-KAMNOSEŠTVO


document.write(''); document.write(''); document.write('');

GEOLOŠKA SESTAVA POKRAJINE, SUHIZID

Geološka sestava v območju od morja, torej Slovenske Istre, do Sežanskega krasa je zelo pestra, kar se kaže v pokrajini, v oblikovanju naselij in v arhitekturi.
V gričevnati Istri dominira sivi, modrikasti ali zelenkasti peščenjak, fliš, pomešan s plastmi laporja. Mehki flišni svet prehaja v trdi apnenčasti svet t.i. Malega in Podgorskega krasa večinoma na zelo strmih in prepadnih stenah Kraškega roba. Osnovna sestavina je tu apnenčasta, ponekod še pomešana s flišnimi krpami, vendar z vsemi posebnostmi krasa: udornicami, vrtačami, škarpami, podzemnimi jamami. Za Matarskim podoljem se svet prične dvigati v Brkine, sestavljene iz glinastega peščenjaka in laporja. Skupaj s slovenskim delom Čičarije je to obsežen gozdnat predel, s strmimi pobočji in tesnimi ter vlažnimi dolinami. Na severozahodu se Brkini spuščajo v široko Vremsko dolino, prepleteno s pritoki in kanali reke Reke, ki pod Škocjanom ponikne v globok kanjon. Peščene naplavine tu prehajajo v apnenec in se mehko stapljajo z Gornjim krasom, zaznamovanim z velikimi apnenčastimi globelmi, kraškimi jamami in obsežnimi doli.
Kraška, apnenčasta zemlja je prepredena z ogromnimi količinami tako imenovanega mrtvega kamna, neuporabnega za zidavo, ker je lomljiv, porozen in krhek. Da bi pridobili obdelovalne površine in travnike, so ga brez veziva zlagali v dolge zaščitne zidove, ograde, ki obkrožajo pašnike in senožeti, polja in gozdove, pa tudi vrtove in domačije.