Sarajevo je glavno mesto, upravno, kulturno ter univerzitetno središče Bosne in Hercegovine. Mesto se razprostira vzdolž reke Miljacke v podolgovati sarajevski kotlini s povprečno nadmorsko višino okoli 500 metrov. Obdano je z dinarskimi gorskimi masivi Bjelašnice, Igmana, Jahorine in Trebevića, ki mestu dajejo značilno naravno kuliso ter nudijo izjemne pogoje za zimske športe.
Ustanovitev in osmanski zlati vek
Sodobno mesto je sredi 15. stoletja (okoli leta 1461) ustanovil osmanski guverner Isa-beg Ishaković, ki je zgradil mošejo, dvor (saraj, iz katerega izhaja ime mesta), javno kopališče (hamam), most čez Miljacko ter karavan-seraj. V 16. stoletju je pod namestnikom Gazi Husrev-begom Sarajevo doživelo svoj največji razcvet: zgrajeni so bili mogočna Gazi Husrev-begova mošeja (1531), medresa z bogato knjižnico, pokrita tržnica (Bezistan), sahat-kula ter javne kuhinje (imareti). Osrednji orientalski tržni predel Baščaršija z znamenitim lesenim vodnjakom (sebilj) in obrtniškimi ulicami (kujundžije, kazandžije, sarači) še danes ohranja vzdušje cvetočega levantinskega trgovskega emporija.
Latinski most in prelomni sarajevski atentat
28. junija 1914 je bilo Sarajevo prizorišče dogodka, ki je spremenil tok svetovne zgodovine. V neposredni bližini kamnitega Latinskega mostu čez Miljacko je Gavrilo Princip, pripadnik organizacije Mlada Bosna, izvedel atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika, nadvojvodo Franca Ferdinanda, in njegovo sopoprogo Sofijo. Atentat je sprožil t. i. julijsko krizo ter neposredno vodil v izbruh prve svetovne vojne, ki je za vselej preoblikovala zemljevid Evrope.
Evropski Jeruzalem: sožitje štirih ver
Zaradi stoletnega mirnega sožitja islama, pravoslavja, katolištva in judovstva si je Sarajevo prislužilo poimenovanje »evropski Jeruzalem«. Znotraj le nekaj sto metrov v starem mestnem jedru drug ob drugi stojijo Gazi Husrev-begova mošeja, katoliška stolnica Srca Jezusovega, pravoslavna cerkev Marijinega rojstva ter Stara sinagoga (Il Kal Vjejo), ki hrani svetovno znano Sarajevsko hagado – iluminirani hebrejski rokopis iz 14. stoletja, ki so ga sefardski Judje prinesli ob pregonu s Pirenejskega polotoka.
Olimpijsko mesto in sodobne preizkušnje
Leta 1984 je bilo Sarajevo ponosni gostitelj 14. Zimskih olimpijskih iger (ZOI '84), ko je mesto z maskoto Vučkom poneslo v svet sporočilo miru, športnega duha in toplega gostoljubja. Le osem let pozneje, med letoma 1992 in 1996, je prestolnica doživela najdaljše obleganje katerega koli glavnega mesta v modernem vojskovanju, ki je trajalo kar 1.425 dni. Danes je Sarajevo dinamično, v prihodnost usmerjeno evropsko mesto, ki skozi obsežno arhitekturno dediščino, kulturne festivale (kot je mednarodni Sarajevo Film Festival) ter svojo odprtost ponosno povezuje vplive Vzhoda in Zahoda.