Babja jama leži v bližini turistične jame
Železna jama
in
gradu Krumperk
pri Gorjuši v bližini Domžal. Jama je bila v času turških vpadov v 15. in 16. stoletju zatočišče za lokalno prebivalstvo. Pri raziskovanju podzemnih jam v
okolici Doba spomladi 1967 je vzbudila pozornost arheologov po razsežnosti
sicer skromna Babja jama. Toda njena lega in lahka dostopnost sta
narekovali čimprejšnji sondažni izkop. V globi 1,8m v gruščnato ilovnatem
sedimentu so odkrili prve kostne fragmente, delce oglja in kremenov odbitek.
Že naslednje leto poleti 1968 je
sledilo sistematično odkopavanje. Na paleolitske ostanke so naleteli na
globini 2,5 m. Nadaljevali so s kopanjem do globine 3m, kjer jih je ustavila
trda breča.
Leta 1972 so se odkopa lotili
člani Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale z namenom, da povežejo
Babjo jamo s turistično urejeno Železno jamo. Z delom so prekinili takoj,
ko so naleteli na kosti in druge fragmente. Načrtna izkopavanja pri drugem
jamskem vhodu so potekala v letih 1972 in 1973 in so zajela celo jamo.
Poleti 1987 je domžalska mladina organizirala delovno akcijo na krumperškem
gradu. Vodstvo akcije je ponudilo za krajši čas nekaj mladincev, ki naj
bi pod strokovnim vodstvom nadaljevali z izkopavanji pred prvim vhodom
v Babjo jamo.
V Babji jami so vsebovale holocenske
in pleistocenske plasti kosti in zobe sesalcev. Večina kosti je bila razbitih
z ostrimi robovi ob lomnih ploskvah, nekatere so bile tudi ožgane, torej
značilen ostanek lovskega plena ledenodobnega lovca. Prepoznali so
kosti severnega jelena, postružnika, alpskega svizca, bobra, losa in bizona
kar kaže na veliko nihanje temperatur v pleistocenu in s tem selitve živali.
Našli so tudi veliko orodij ledenodobnega lovca. Najdbam v Babji jami pripisujejo
starost od 12000 do 15000 let.
Precej starejše so najdbe iz
Mokriške
jame
nad Kamniško Bistrico, odkoder so zobje in kosti živali, ki naj bi
živele tod pred približno 35000 leti.
(vir: Jamarska zbirka, Gorjuša)
|
|