Grad Krumperk. Grad stoji v bližini Gorjuše pri Domžalah. Ob grajskem kompleksu je urejen konjeniški center, v bližini je jamarski dom z urejeno muzejsko zbirko in Železno jamo. Grad je v privatni lasti in dostop do grajske stavbe je omejen.

"Rauberji, staro kranjsko plemstvo, so prišli v posest Krumperk v prvem desetletju 16. stoletja. Krumperk pa takrat kajpak še ni bil takšen, kot je dandanašnji. Bil je le manjši dvor z imenjem, ki je imel tipično obliko srednjeveških dvorov - obliko stolpa in se zato tudi virih omenja le kot stolp. Kot Turn Chrawperg ga označuje najstarejši ohranjeni vir iz leta 1410, še prej pa se po Valvasorju imenuje Thurn unter Kreutberg ali Thurn zu Kreutberg. Predloga pod in torej označujeta stolpasto stavbo ob neki drugi, pač večji in bolj znani grajski stavbi, kot jo poznamo, denimo, s Keblja na Pohorju, je stala v bližini enako imenovanega gradu. Gre pri Kreutber Chrawpergu za danes razvaljeni grad Koprivnik blizu Moravč, ki prvotnega nemškega imena ne poznamo? Morda, in če, potlej daleč misel, da je današnja graščina Krumperk njen pravni naslednik.

Graščino Krumperk, ki je skoraj nespremenjena pričakala čas, je okoli 1580 pozidal zmagovalec v bitki pri Sisku Ad Rauber. Bila je grajena po tistih dob novih, italijanskih načelih ravninskih dvorcev, kakršni so se pri nas že nekoliko prej uveljavili z graščinama Brdo pri Kranju in Brdo pri Lukovici (Sumi). Njih značilnost je štirikotna zasnova, kjer štirje približno enako ve trakti obdajajo kvadratno, arkadirano notranje dvorišče, na zunaj se uveljavljajo kot kombinacija utrdbe in dvorca. Utrdbeni značaj se kaže predvsem v pravokotnih vogalnih stolpih, ki so višinsko izenačeni s stavbnimi krili, obenem pa jih obteka obrambni konzolni venec, sloneč na podvojenih konzolah ter opremljen s strelnicami in izlivnicami za smolo - ta se potem nadaljuje tudi vrh stanovanjskih traktov, tako da učinkuje na stavbi kot nekakšen dekorativni friz. Vse drugačna pa je stavba, če jo doživljamo z dvorišča. Tu ni ničesar trdega, trdnjavskega več. Utilitarno strogost srednjeveških grajskih dvorišč so tu zamenjali mehki loki arkad, ki ustvarjajo vzdušje udobja in razkošja. Res, kot bi se znašli nekje sredi sončne Italije; kjer se ni bati nobenega sovražnika. Ima pa krumperška graščina neko posebnost. Enonadstropne arkade, ki jih opirajo vitki toskanski stebriči, so v pritličju dvakrat širše kot v nadstropju. Obtekajo tri strani dvorišča, arkadni hodniki pa imajo v pritličju še običajne križne oboke, medtem ko so oboki v nadstropju okrašeni s sistemom mrežastih grebenov - daljnim in hudo poenostavljenim odmevom slogovno preživelih gotskih reber. A kljub temu - renesansa je tu zadihala iz polnih pljuč. Še gotsko, na ajdovo zrno prirezana kletna okenca se zde ob drugih, že renesančno oblikovanih stavbnih členih le še zanemarljiva nadrobnost, ki jo komaj opazimo in ki še daleč ne moti renesančno uglašenega razpoloženja celote. Isto velja za kannini vhod v klet, ki ima še gotsko posnet profil, a lok se je že polkrožno usločil in tako ostaja vse skupaj le še medel spomin na neko slogovno hotenje, ki se je že zdavnaj preživelo.
Nasproti grajskega vhoda so v baročni dobi pozidali samostojno stoječo kapelo. Njena nekdanja kvalitetna oprema je šla tako kot ostali grajski inventar po zadnji vojni v vse vetrove."

Citirano iz : Ivan Stopar GRADOVI NA SLOVENSKEM (1989 )