ENGLISH SLOVENIJA DOBROVNIK CERKVE::CHURCHES

PROSTORSKE FOTOGRAFIJE 360°SURROUND PHOTOGRAPHY

Dobrovnik

Burger Landmarks
Sledite nam tudi na naši Facebook strani :: follow us at our Facebook profile

Dobrovnik (madžarsko Dobronak) je naselje in sedež istoimenske občine, ki leži severozahodno od Lendave na ravnini ob Bukovniškem potoku. Naselje je z lokalno cesto povezano z Lendavo (13 km) in Mursko Soboto (20 km). Okoli 3 km severovzhodno od naselja je umetno (zadrževalno) Bukovniško jezero . Prebivalci naselja so večinoma madžarske narodnosti.
Krajevno ime Dobrovnik izvira iz slovenske besede“dǫbroνa” v pomenu 'hrastov, listnasti gozd'. V starih listinah se kraj omenj leta 1322 kotDobronok, 1322 in 1335Dobronukter 1323 kotDobronak. (vir: Snoj, M. 2009,Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen.).

Kulturno-zgodovinska znamenitost kraja je cerkev sv. Jakoba. Cerkev sv. Jakoba se prvič omenja leta 1334. V srednjem veku so v župnijo spadale vasi: Dobrovnik, Genterovci, Kamovci, Radmožanci in Žitkovci ter pet vasi, ki so zdaj v republiki Madžarski. V cerkev v Dobrovnik pa hodijo tudi verniki iz Strehovec, ki sicer spadajo v bogojinsko župnijo, ker jim je sem bliže. Slovenski jezik je uveden v bogoslužje v dobrovniški cerkvi leta 1839, ko se je ( za določeno obdobje ) tej župniji priključilo Kobilje. Ko pa se je začela madžarizacija, je morala slovenščina iz cerkve. Šematizma ( letopisa ) iz let 1889 in 1914 namreč poročata, da je cerkveni jezik samo madžarski.

Prvotna cerkev v Dobrovniku je morala biti zelo stara. V 17. stoletju so v njej še sledovi gotske dobe. Prvotni stolp - zvonik je bil ločen od cerkve. Takšno stanje lahko priča tudi o romanski dobi. Leta 1649. je cerkev sv. Jakoba zidana in v dobrem stanju. Svetišče je obokano, prav tako zakristija. V ladji je raven ( lesen ) in poslikan strop. 1669. leta pa je cerkev opisana v precej slabem stanju, kar se je popravilo leta 1688, ko je zapisano, da je cerkev prostorna in solidno zidana, lepo pobeljena, svetišče je obokano, tlak pa opečni. V svetišču sta dve podolgovati okni in tri okna na južni strani. V ladji ob severni steni je stala lesena prižnica, na južni strani cerkve pa je lesen stolpič z majhnim zvoncem. Župnišče je leseno in prekrito s trstjem.

Vizitacijski zapisnik iz leta 1811 poroča, da je bila cerkev v Dobrovniku v letih 1794 - 1796 na novo sezidana s pomočjo župnije in cerkvenega patrona velikaša Eszterhazyja. 1978. leta so obnovili notranjost cerkve sv. Jakoba. Po idejni zasnovi arhitekta Petra Požanka iz Maribora je akademski slikar Jože Zel naredil svetopisemsko fresko v prezbiteriju. Ostale stene in strop so prebelili in tako zakrili ostanke nekaj fresk, ki jih ni bilo mogoče obnoviti. Postavili so nov daritveni oltar, obrnjem proti vernikom, na katerem je izrezljan detajl z zadnje Jezusove večerje. Tla bogoslužnega prostora so obložili z marmornatimi ploščami. Leta 1979 so namestili dva nova zvonova, ki so ju leta 1985 elektrificirali. 1991. leta pa so odstranili ves zunanji omet cerkve in naredili novega, ki so ga pozneje pleskarji še prebarvali. Okrog cerkve so 1992. leta uredili okolico.
Cerkev, sestavljajo baročna ladja s prezbiterijem iz 1797 in neoromanski stolp. Omenjajo jo že leta 1354. Ladjo pokriva dvokapnica. Okoli cerkve je pokopališče s kapelo.
(literatura: vikipedija: Cerkev svetega Jakoba, Dobrovnik ; Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo, Sobočan Štefan:Moja župnija : drobci iz preteklosti in sedanjosti cerkva in verskih skupnosti, 1994)

Uvod - Prologue

(c) Boštjan Burger, (1993) 1996-2017