MojaSlovenija.si

English SLOVENIJA   KAMNIŠKA BISTRICA VODOTOKI

 

Boštjan Burger - Burger Landmarks

Radomeljska mlinščica

Virtualna ekskurzija :: Virtual excursionvirtualna ekskurzija

Burger.si je Mojaslovenija.si

Značilnost Kamniške Bistrice so številne mlinščice, ki so nekdaj poganjale številne mline in žage. Na dolžini 33 km struge je bilo ob reki speljanih še približno 200 km odvodnih kanalov in mlinščic, od katerih je danes še aktivnih približno 60 km.

Kovačkov mlin in žaga v Hudem

(EŠD: 12598)
Mlin in žaga iz 19. stoletja (1858) stojita ob stari mlinski poti ob Mlinščici, vzhodno od reke Kamniške Bistrice v naselju Hudo v občini Domžale
V zidani pritlični hiši s podstrešnimi sobami so ostaline valjčnega mlina s pogonom na vodno kolo. V kamnitem portalu so rezljana vrata. Poleg so ostaline žage venecijanka, ki je obratovala do 1952. Stavba je v slabem stanju, gospodarsko poslopje porušeno.

Jašovčev mlin (Pr' Mlinarju), EŠD: 12602, Prešernova ulica 40. Domačija stoji ob Radomeljski Mlinščici, ob cesti Radomlje - Šmarca. Domačija iz sredine 19. stoletja obsega mlin z vodnim kolesom in bivalnimi prostori, vodna žaga, kovačija, gospodarsko poslopje, kozolec, toplar, drvarnica in kamnit mostiček čez Mlinščico.

Jašovčev mlin je bil zgrajen leta 1825. Prvi ga je imel v lasti Anton Čebulj (do 1851), nakar ga je predal Jerneju Jašovcu. Tretji lastnik Jašovčevega mlina pa je bil Jernej Jašovec mlajši. Potem je posestvo in mlin prevzel Janez Jašovec. Mlin je pošteno obnovil in mu od treh pustil samo še eno veliko pogonsko kolo. Po letu 1883 je bila v njem zgrajena žaga. Na vodilu (jermenu) sta vtisnjena datum in letnica postavitve žage. Les so žagali vsem okoliškim kmetom. Do konca druge svetovne vojne je imelo žago venecijanko v zakupu več ljudi. Sama žaga pa je redno obratovala do konca leta 1959. Za razsvetljavo mlina in žage je skrbel dinamo. Prenesena moč dinama je poganjala še slamoreznico in mlatilnico. Po koncu druge svetovne vojne žaga ni imela stalnega skrbnika. V mlinu je ohranjenih še nekaj kamnov za mletje raznovrstne moke, zdroba in ješprenja. Janez Jašovec je v tem mlinu mlel vse do svoje smrti.

Reka Kamniška Bistrica izvira v kraških izvirih na nadmorski višini 623 metrov v zatrepnem delu doline Kamniške Bistrice. Reka s hudourniškim značajem je dolga 32,7 km in na nadmorski višini 265 m kot levi pritok priteče v reko Savo.

Voda iz izvirov pod podornimi skalami, ki zbirajo vodo izpod Kamniškega dedca (1576 metrov n.v.) in hudourniške grape Repovega kota se steka v manjše z betonskim pragom zajezeno jezerce. Kot desni pritok se po sto metrih priključi hudourniška struga, ki zbira vodo iz Repovega kota in izpod Žmavcarjev ter ostalih hudournikov izpod amfiteatra Grintovcev. Da so lahko hudourniki lahko z zelo silovito erozijsko močjo, pričajo stevilni podorni bloki in skale v sami strugi. Hudourniki prenašajo erodirani material, ki se postopoma prenaša nizvodno.

Kilometer nizvodno je ozka tesen, korita reke Kamniške Bistrice imenovana Veliki in Mali Predoselj. V začetku 20. stoletja je bil Predoselj znan kot slap v Kamniški Bistrici. Slap je padal preko akumuliranega proda, ki se je nabral za zagozdenimi hlodi, dokler ni leta 1953 silovit hudournik po več ko 60 letih odnesla nanošeni material iz korit. Nad Velikim in Malim Predasljem sta kot naravna mostova zagozdeni dve podorni skali. Čez korita Velikega Predoslja vodi pot po leseni brvi, do dna korit.

Leva, stranska dolina Kamniške Bistrice je dolina hodourniškega potoka Kamniška Bela, ki se kot levi pritok steka v Kamniško Bistrico.

Pod zaselkom Kopišča, v Kamniško Bistrico, kot levi pritok izteka v slapišču višine 15 metrov potok Dolski graben. Še v dolini Kamniške Bistice sledita desna pritoka Grdi potok in Korošica, ter levi pritok Konjski potok. Izpod kraškega območja Kamniško-Savinjskih Alp se v strugo reke izlivajo tudi številni manjši kraški izviri.

Po 7,5 km toka, pri izhodu iz doline Kamniške Bistrice dobi reka prvi večji pritok Črno, ki se pri Stahovici kot levi pritok steka v Kamniško Bistrico, kot desni pritok pa potok Bistričico, ki zbira tudi vodo iz znanega slapovitega potoka Korošak.

Prva naselja, zlasti centralno naselje Kamnik in industrija vzdolž reke v osi Kamnik-Domžale so bila še pred nekaj desetletji vir močnega onesnaženja reke. Še v 70-ih letih 20. stoletja je bila reka že v Kamniku krvavo rdeča zaradi nekdanje klavnice, ki se je nahajala pod Starim gradom.

Velik vir onesnaženja pa je bila papirnica Količevo ter odpadne vode nekdanjega Leka, ki so se izlivale v Kamniško Bistrico, preko razbremenilnega kanala Pšate izkopanega v začetku 60-ih let 20. stoletja. Onesnaženje reke se tudi danes legalno in nelegalno nadaljuje. Nekateri okolišnji kmeti imajo uradno dovoljenje za izliv odpadnih voda v podzemne zbiralnike neposredno ob reki, odkoder se precejajo neposredno v strugo. Zaradi propada industrije se je osnesnaženje Kamniške Bistrice zmanjšalo in voda na pogled izgleda bistra in čista, zato zlasti poleti marsikoga zavede in se v reki okopa ali pa pusti pasje hišne ljubljenčke, da se osvežijo v hladni reki, ...ne da bi se kopalci zavedali, da se le nekaj metrov od njih v strugo preceja gnojnica – povsem zakonito. Pri Študi je centralna čistilna naprava, ki prečiščuje odpadne komunalne vode iz višje ležečih občin domžale in Kamnik. Onesnažnje iz industrijskih obratov ob reki je bolj „diverzantsko“, saj se nedovoljene odpadne vode izlivajo ponoči ali pa ob povišanem vodostaju.

Struga reke Kamniške Bistrice od naselja Nožice do naselja Škrjančevo v občini Domžale: ob pozornem pogledu na brežine, lahko opazimo vnose odpadnih voda iz bližnjih naselij. Pogled v strugo prikaže na teh mestih „obogateno“ vegetacijo, podprto s hranilnimi snovmi iz odpadnih voda. Reka Kamniška Bistrica je hudourniški vodotok, zato so bili za preprečitev erozije zgrajeni pragovi, ki ublažijo erozijsko moč vodotoka. Bregovi reke so v večjem delu struge zaradi preprečitve naravnega razlitja po poplavni ravnici zaščiteni.

 

Večji pritoki Kamniške Bistrice so še Rača (levi pritok – Podrečje), Pšata (desni pritok – Beričevo).

Značilnost Kamniške Bistrice so številne mlinščice, ki so nekdaj poganjale številne mline in žage. Na dolžini 33 km struge je bilo ob reki speljanih še približno 200 km odvodnih kanalov in mlinščic, od katerih je danes še aktivnih približno 60 km.

V bližini Podgrad je sotočje treh rek: Ljubljanice, Save in Kamniške Bistrice. Tu so pred približno 2000 leti Rimljani zgradili trdnjavo (Sava Fluvia); na istem mestu takrat. potok Besnica se je izlival v reko Savo. V 18. stoletju so zaradi plovbe velikih ladij po celinskih vodah Savo in Ljubljanico regulirali, zato je bilo sotočje prestavljeno v Zalog (v kronikah ga omenja Janez Vajkard Valvasor).

Boštjan Burger, 15. februar ; 3. januar 2023

Burger Landmarks / MojaSlovenija.si

Digitalizacija dediščine: (c) Boštjan Burger, (1993) 1996-2024