Grad Socerb (tudi Soverb ali Soverbški grad) stoji na izrazitem kraškem robu nad Trstom, kjer se kraška planota nenadoma prelomi v strmo pobočje proti Jadranskemu morju. Njegova lega je izjemno strateška: z višine približno 440 metrov nad morjem nadzoruje dostop do Tržaškega zaliva, poti med Istro in Trstom ter prehode med notranjostjo Krasa in obalo. Zaradi tega je bil grad skozi stoletja pomembna vojaška točka, opazovalnica in simbol nadzora nad tem delom prostora.
Grad je postavljen na robu Kraške planote, tik nad vasjo Socerb (občina Koper), le nekaj sto metrov od današnje slovensko‑italijanske meje. Z grajskega obzidja se odpira eden najlepših razgledov na Tržaški zaliv, Devin, Milje in širšo Istro. Pod gradom se nahaja tudi znamenita Sveta jama, edina podzemna cerkev v Sloveniji, ki je bila stoletja povezana z grajskim posestvom.
Namembnost gradu se je spreminjala glede na politične razmere in lastnike:
• Vojaška utrdba: zaradi lege je bil grad prvotno zasnovan kot obrambna postojanka, ki je nadzorovala poti med Krasom in obalo.
• Fevdalno središče: v srednjem veku je postal sedež lokalne gosposke, ki je upravljala okoliške vasi in zemljišča.
• Opazovalna točka: v novem veku je služil kot stražna točka proti turškim vpadom in kasneje kot nadzorna točka nad trgovskimi potmi.
• Reprezentančna rezidenca: v 17. in 18. stoletju so ga lastniki preuredili v bolj udobno bivališče.
• Vojaška raba v 20. stoletju: med obema vojnama in po drugi svetovni vojni je bil ponovno uporabljen za vojaške potrebe.
Zgodnji viri in srednji vek
Prvi pisni viri o gradu segajo v 11. stoletje, ko se omenja kot utrdba, povezana z oglejskim patriarhatom. V 12. in 13. stoletju je prešel v roke goriških grofov, nato pa v last Habsburžanov, ki so ga pogosto dajali v fevd različnim plemiškim rodbinam.
Novi vek
V 16. stoletju je grad utrpel škodo med turškimi vpadi in kasnejšimi spopadi med Benečani in Habsburžani. V 17. stoletju so ga obnovili in delno preuredili v bolj udobno rezidenco. V tem času se v virih pojavljajo lastniki iz rodbin Petazzi, Rota in Raspor.
19. stoletje
Po razpadu fevdalnega sistema je grad izgubil strateški pomen. V 19. stoletju je večkrat menjal lastnike, deloma propadal, deloma pa so ga uporabljali kot podeželsko posest.
20. stoletje
V prvi svetovni vojni je bil zaradi bližine fronte poškodovan. Po Rapalski pogodbi je območje pripadlo Italiji, grad pa je bil vmesno obdobje vojaško nadzorovana točka. Po drugi svetovni vojni je prešel pod Jugoslavijo in kasneje pod Republiko Slovenijo.
Lastništvo gradu se je skozi stoletja pogosto menjalo:
• srednjeveški fevdalni lastniki (Goriški grofje, Habsburžani, različne plemiške rodbine),
• v 19. stoletju prehodi med zasebnimi lastniki,
• v 20. stoletju deloma vojaška raba,
• po drugi svetovni vojni je postal družbena lastnina,
• danes je grad v lasti Republike Slovenije, upravlja pa ga Javni zavod za upravljanje dediščine oziroma lokalne institucije, ki skrbijo za vzdrževanje in turistično rabo.
Danes je grad Socerb:
• turistična točka z izjemnim razgledom,
• prizorišče kulturnih dogodkov, porok in manjših prireditev,
• izletniška točka za pohodnike in kolesarje,
• v neposredni bližini deluje gostinski objekt, ki dopolnjuje ponudbo,
• izhodišče za obisk Svete jame, ki je odprta ob določenih terminih.
Čeprav je grad delno v ruševinah, je ohranjeno obzidje, vhodni del in dvorišče, kar omogoča obiskovalcem, da začutijo njegov zgodovinski značaj in strateško lego.