SLOVENIJA
Poznoantične naselbine-zatočišča na Slovenskem
Rifnik nad Šentjurjem je največja poznoantična naselbina na Slovenskem, ki s svojo bogato zgodovino od prazgodovine do zgodnjega srednjega veka predstavlja eno najpomembnejših arheoloških območij v Sloveniji.
Rifnik je markanten hrib južno od Šentjurja, ki se dviga nad dolino reke Voglajne. Zaradi svoje strateške lege je bil poseljen že od mlajše kamene dobe (okoli 4000 pr. n. št.), nato pa skozi bronasto in železno dobo. V času rimske dobe je območje postalo pomembno naselbinsko središče, svoj vrhunec pa je doseglo v pozni antiki (4.–6. stoletje).
Rifnik je bil v pozni antiki največja višinska naselbina v Sloveniji, obsegajoča celoten zgornji plato hriba.
Naselbina je bila utrjena z obzidjem in stražarnicami, kar je prebivalcem omogočalo obrambo pred vpadi barbarov.
Arheologi so odkrili temelje sedmih hiš, ki so bile zgrajene iz kamna, nekatere celo z centralnim ogrevanjem, kar kaže na visoko stopnjo bivalne kulture.
Pomemben del naselbine sta bili dve starokrščanski cerkvi, ki potrjujeta, da je Rifnik postal eno najstarejših krščanskih središč na Slovenskem.
V naselbini je bila zgrajena tudi cisterna za vodo, kar je omogočalo trajno bivanje na hribu.
Na najvišji točki Rifnika so arheologi odkrili ostanke templja lokalnega božanstva Akvona, povezanega z reko Voglajno. To kaže na preplet poganskih tradicij in zgodnjega krščanstva, značilnega za prehodno obdobje pozne antike.
Prve raziskave je med drugo svetovno vojno opravil Walter Šmid, ki je odkril prazgodovinske in poznoantične hiše.
Kasneje so izkopavanja nadaljevali slovenski arheologi, med njimi Bolta in Pirkmajer, ki so dokumentirali več gradbenih faz naselbine.
Danes so na Rifniku vidni temelji cerkva, hiš, obzidja in vodnjaka, najdbe pa hranijo v Pokrajinskem muzeju Celje.
Naselbina je propadla v drugi polovici 6. stoletja, ko so na območje prišli Slovani. Njihov prihod je pomenil konec romanizirane skupnosti, ki je Rifnik uporabljala kot varno zatočišče, in začetek novega zgodnjesrednjeveškega obdobja.
Rifnik je urejen kot arheološki park, odprt vse leto.
Obiskovalci si lahko ogledajo temelje cerkva, hiš, obzidja, stražarnic in cisterne, pa tudi rekonstrukcijo prazgodovinske hiše z razstavnimi panoji.
Zaradi svoje lege je Rifnik tudi priljubljena pohodniška točka z razgledom na Kozjansko in Celjsko kotlino.
Primerjava z nekaterimi drugimi poznoantičnimi naselbinami
Ključne razlike:
Viri in literatura:
Informativne table na arheološkem najdišču,
Literatura in viri
Walter Schmid. Prvi sistematični raziskovalec Rifnika, odkril prazgodovinske in poznoantične hiše. Njegova poročila so osnova za kasnejše raziskave.
Lojze Bolta (po vojni, 1950–1970). Arheolog Mestnega muzeja Celje, kasneje Pokrajinskega muzeja Celje. Vodil redne sezonske raziskave na Rifniku. Objavljal v strokovnih zbornikih o prazgodovinskih in poznoantičnih naselbinah.
Darja Pirkmajer (1970–2010). Nadaljevala raziskave Rifnika skoraj neprekinjeno do leta 2010. Njena dela vključujejo analize gradbenih faz naselbine, zgodnjekrščanske cerkve in kulturne plasti.
Pokrajinski muzej Celje – razstava Rifnik in njegovi zakladi. Prvič postavljena leta 1996, kasneje prenovljena. Spremlja jo katalog z več kot 600 eksponati od mlajše kamene dobe do prihoda Slovanov.