Ormož je mejno mesto na jugovzhodnem robu Slovenskih goric, kjer se gričevnata pokrajina nežno spušča proti reki Dravi. Leži na njenem levem bregu, na nadmorski višini 218 metrov, kar mu daje značilen prehodni položaj med gričevjem in ravnino ob reki. Ta lega je skozi stoletja oblikovala tako gospodarski kot kulturni razvoj mesta, ki je bilo vedno naravno usmerjeno proti panonskemu prostoru.
Zgodovinski razvoj in nastanek mesta
Najstarejše znano ime kraja, Holermus, razkriva njegovo srednjeveško poreklo. Mestne pravice je Ormožu leta 1331 podelil ptujski graščak Friderik, eden najvplivnejših predstavnikov rodbine gospodov Ptujskih. V čast podelitelju je bilo mesto tedaj poimenovano Friedau, vendar se je skozi stoletja prvotno ime postopoma preoblikovalo v današnjo obliko – Ormož.
Mejni položaj je mestu prinašal tako priložnosti kot nevarnosti. Bilo je pomembna točka nadzora nad prehodi ob Dravi, hkrati pa izpostavljeno madžarskim vpadom, kar je močno zaznamovalo njegovo utrdbeno arhitekturo.
Znamenitosti: grad in cerkev sv. Jakoba
Med najpomembnejšimi kulturnimi znamenitostmi izstopata ormoški grad in župnijska cerkev sv. Jakoba.
Ormoški grad
Grad so v 13. stoletju zgradili gospodje Ptujski kot obrambno postojanko pred Madžari. Skozi stoletja je doživljal prezidave in menjave lastnikov, zadnja med njimi pa je bila Marija Irma Wurmbrand‑Georgevits, ki je grad imela v lasti do leta 1945. Danes je obnovljen in namenjen muzejski dejavnosti, hkrati pa je zaradi svoje arhitekturne elegance in mirnega ambienta priljubljena lokacija za poročne obrede.
Cerkev sv. Jakoba
Cerkev sv. Jakoba, ki stoji v središču mesta, je pomemben sakralni spomenik z dolgo tradicijo. Njena arhitektura združuje elemente različnih obdobij, kar odraža bogato zgodovino kraja in njegovo vpetost v širši kulturni prostor vzhodne Slovenije.