Korošica je visokogorska fluviokraška kotanja z ravnim dnom na nadmorski višini 1.810 m pod južnim ostenjem Ojstrice (2.350 m n.v.) v Kamniško-Savinjskih Alpah. Nastala je s poligenetskim preoblikovanjem nekdanje ledeniške krnice, katere dno je izravnal obsežen aluvialni nanos hudournika, ki ob močnem deževju ali taljenju snega privre izpod Ojstrice na severni rob uravnave. Na nasprotnem, južnem robu so ponori v zakraselo apnenčasto podlago. Ob hudih nalivih požiralniki ne zmorejo sprotnega odvajanja vode, zato je dno občasno v celoti poplavljeno in se za nekaj ur ali dni spremeni v plitvo visokogorsko jezero.
V ožjem delu z ravnim dnom meri kotanja v smeri severovzhod–jugozahod 335 m v dolžino in 190 m v širino. V širšem obsegu, z vključenim blagim robnim naklonom, pa v smeri sever–jug meri 403 m v dolžino in 220 m v širino.
Jugozahodno od Korošice, pod Lučkim Dedcem (2.023 m n.v.), leži morfološko sorodna vznožna uravnava Petkove njive (nadmorska višina 1.699 m; dolžina v smeri severozahod–jugovzhod 553 m, širina 184 m; terenska meritev oktober 2007, B. Burger).
Na severozahodnem robu planote stoji Kocbekov dom na Korošici. Prvo kočo na Korošici so zgradili leta 1876, a je pogorela že leta 1881. Leta 1882 postavljeno novo postojanko so v naslednjem stoletju večkrat obnovili in razširili; podobo in gabarite iz obnove leta 1912 je ohranila vse do požara v noči z 20. na 21. oktober 2017, ko je stavba zaradi nepazljivosti obiskovalcev pogorela do tal.
Prikazana prostorska fotografija dokumentira stanje Kocbekovega doma iz leta 2007 pred uničujočim požarom. Po požaru je območje začasno nudilo zavetje v bivalnih zabojnikih in zimski sobi, nato pa so stekla dela za postavitev nove, sodobne planinske postojanke.
