MojaSlovenija.si

Domov

Virtualna ekskurzijavirtualna ekskurzija 360°

Grad Zaprice

English SLOVENIJA GRADOVI

Grad Zaprice stoji na vzpetini nad mestom Kamnik, kjer se dviga nad predmestjema Šutna in Zaprice ter obvladuje pogled na dolino reke Kamniške Bistrice. Njegova lega je bila v srednjem veku strateško izbrana, saj je omogočala nadzor nad mestom in dostopnimi potmi v dolino.

Prvotni grad je nastal v 14. stoletju, ko so ga zgradili vitezi Dienger von Apecz, ministeriali bavarskih grofov Andeških. Zgodnje omembe segajo v leto 1306. Grad je bil sprva stolpna utrdba, a ga je močno poškodoval potres leta 1511. V 16. stoletju ga je prenovil Jurij Lamberg, ki je dodal obrambni zid z dvema stolpoma ter značilne vogalne erkerje. V času reformacije je grad postal zbirališče kamniških luteranov, kar kaže na njegovo vlogo v verskih prevratih.

V 17. in 18. stoletju je grad doživel baročne prezidave, zlasti pod lastnikom Antonom Medardom Wiederkehrjem, ki ga je povečal in mu dal bolj reprezentativen videz. V 19. stoletju je grad dobil podobo, ki jo poznamo danes. V tem obdobju je prešel v last družine Schneid-Rechbach, ki ga je imela v posesti vse do druge svetovne vojne. Zadnja lastnica, Elizabeta Schneid-Rechbach, je grad obdržala do leta 1946, ko ji je bilo premoženje po vojni zaplenjeno v okviru povojne nacionalizacije. S tem se je zaključilo obdobje zasebnega lastništva.

Leta 1961 je bil grad preurejen v Medobčinski muzej Kamnik. Danes v njem najdemo stalne in občasne razstave o zgodovini Kamnika in širše regije, lapidarij s kamnitimi spomeniki od antike do novega veka ter etnografski muzej na prostem s kaščami iz Tuhinjske doline. V notranjosti so razstave pohištva, industrijske dediščine in drugih kulturnih vsebin. Grad je postal pomembno kulturno in izobraževalno središče, kjer se odvijajo prireditve, predavanja in razstave, s čimer ohranja svojo vlogo v življenju mesta.

Falska graščina skozi čas
Obdobje / slog Značilnosti Vloga gradu Današnja dediščina
Srednjeveška utrdba (13. stol.)
  • Masivni obrambni zidovi
  • Preprosta, funkcionalna zasnova
  • Lega za nadzor Dravske doline
  • Strateška utrdba za nadzor meje med Koroško in Štajersko
  • Zaščita poti ob Dravi
Ohranjeni temelji in zgodovinski pomen kot mejna utrdba
Baročna graščina (17. stol.)
  • Simetrična zasnova
  • Reprezentativna arhitektura
  • Bogato okrašeni interjerji
  • Kulturno in izobraževalno središče (samostan, univerzitetni oddelek)
  • Povezava z dunajsko univerzo
Današnja podoba gradu temelji na baročnem obdobju
Jožefinske reforme (18. stol.)
  • Preureditev posesti v državno gospoščino
  • Gospodarska vloga v regiji
  • Upravno središče
Ohranjeni zapisi o gospodarski vlogi
19.–20. stol.
  • Lastništvo družine Liebmann
  • Po 1945 razdeljen na družbena stanovanja
  • Gospodarski razvoj (19. stol.)
  • Po vojni propadanje in izguba reprezentativnosti
Grad je propadal, a ohranil status kulturne dediščine
Sodobna obnova (21. stol.)
  • Obnova v duhu baročne graščine
  • Ohranitev zgodovinskih elementov
  • Kulturni spomenik lokalnega pomena
  • Prireditve, razstave, raziskovalne dejavnosti
Današnja baročna podoba, simbol kulturne identitete Dravske doline
Falska graščina skozi čas
Obdobje / slog Značilnosti Vloga gradu Današnja dediščina
Srednjeveška utrdba (13. stol.)
  • Masivni obrambni zidovi
  • Preprosta, funkcionalna zasnova
  • Lega za nadzor Dravske doline
  • Strateška utrdba za nadzor meje med Koroško in Štajersko
  • Zaščita poti ob Dravi
Ohranjeni temelji in zgodovinski pomen kot mejna utrdba
Baročna graščina (17. stol.)
  • Simetrična zasnova
  • Reprezentativna arhitektura
  • Bogato okrašeni interjerji
  • Kulturno in izobraževalno središče (samostan, univerzitetni oddelek)
  • Povezava z dunajsko univerzo
Današnja podoba gradu temelji na baročnem obdobju
Jožefinske reforme (18. stol.)
  • Preureditev posesti v državno gospoščino
  • Gospodarska vloga v regiji
  • Upravno središče
Ohranjeni zapisi o gospodarski vlogi
19.–20. stol.
  • Lastništvo družine Liebmann
  • Po 1945 razdeljen na družbena stanovanja
  • Gospodarski razvoj (19. stol.)
  • Po vojni propadanje in izguba reprezentativnosti
Grad je propadal, a ohranil status kulturne dediščine
Sodobna obnova (21. stol.)
  • Obnova v duhu baročne graščine
  • Ohranitev zgodovinskih elementov
  • Kulturni spomenik lokalnega pomena
  • Prireditve, razstave, raziskovalne dejavnosti
Današnja baročna podoba, simbol kulturne identitete Dravske doline