Grad Zaprice stoji na vzpetini nad mestom Kamnik, kjer se dviga nad predmestjema Šutna in Zaprice ter obvladuje pogled na dolino reke Kamniške Bistrice. Njegova lega je bila v srednjem veku strateško izbrana, saj je omogočala nadzor nad mestom in dostopnimi potmi v dolino.
Prvotni grad je nastal v 14. stoletju, ko so ga zgradili vitezi Dienger von Apecz, ministeriali bavarskih grofov Andeških. Zgodnje omembe segajo v leto 1306. Grad je bil sprva stolpna utrdba, a ga je močno poškodoval potres leta 1511. V 16. stoletju ga je prenovil Jurij Lamberg, ki je dodal obrambni zid z dvema stolpoma ter značilne vogalne erkerje. V času reformacije je grad postal zbirališče kamniških luteranov, kar kaže na njegovo vlogo v verskih prevratih.
V 17. in 18. stoletju je grad doživel baročne prezidave, zlasti pod lastnikom Antonom Medardom Wiederkehrjem, ki ga je povečal in mu dal bolj reprezentativen videz. V 19. stoletju je grad dobil podobo, ki jo poznamo danes. V tem obdobju je prešel v last družine Schneid-Rechbach, ki ga je imela v posesti vse do druge svetovne vojne. Zadnja lastnica, Elizabeta Schneid-Rechbach, je grad obdržala do leta 1946, ko ji je bilo premoženje po vojni zaplenjeno v okviru povojne nacionalizacije. S tem se je zaključilo obdobje zasebnega lastništva.
Leta 1961 je bil grad preurejen v Medobčinski muzej Kamnik. Danes v njem najdemo stalne in občasne razstave o zgodovini Kamnika in širše regije, lapidarij s kamnitimi spomeniki od antike do novega veka ter etnografski muzej na prostem s kaščami iz Tuhinjske doline. V notranjosti so razstave pohištva, industrijske dediščine in drugih kulturnih vsebin. Grad je postal pomembno kulturno in izobraževalno središče, kjer se odvijajo prireditve, predavanja in razstave, s čimer ohranja svojo vlogo v življenju mesta.
| Obdobje / slog | Značilnosti | Vloga gradu | Današnja dediščina |
|---|---|---|---|
| Srednjeveška utrdba (13. stol.) |
|
|
Ohranjeni temelji in zgodovinski pomen kot mejna utrdba |
| Baročna graščina (17. stol.) |
|
|
Današnja podoba gradu temelji na baročnem obdobju |
| Jožefinske reforme (18. stol.) |
|
|
Ohranjeni zapisi o gospodarski vlogi |
| 19.–20. stol. |
|
|
Grad je propadal, a ohranil status kulturne dediščine |
| Sodobna obnova (21. stol.) |
|
|
Današnja baročna podoba, simbol kulturne identitete Dravske doline |
| Obdobje / slog | Značilnosti | Vloga gradu | Današnja dediščina |
|---|---|---|---|
| Srednjeveška utrdba (13. stol.) |
|
|
Ohranjeni temelji in zgodovinski pomen kot mejna utrdba |
| Baročna graščina (17. stol.) |
|
|
Današnja podoba gradu temelji na baročnem obdobju |
| Jožefinske reforme (18. stol.) |
|
|
Ohranjeni zapisi o gospodarski vlogi |
| 19.–20. stol. |
|
|
Grad je propadal, a ohranil status kulturne dediščine |
| Sodobna obnova (21. stol.) |
|
|
Današnja baročna podoba, simbol kulturne identitete Dravske doline |