virtualna ekskurzija

Prireditev: Dnevi noš v Kamniku (360° prostorski video)

Kamnik

SLOVENIJAKAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE

Kamnik je mesto v severnem delu Osrednjeslovenske regije, zgodovinsko pa spada v Gorenjsko. Mesto ima 13.700 prebivalcev in je središče občine Kamnik, ki šteje 30.000 prebivalcev (2022). Mesto se razprostira ob reki Kamniški Bistrici, ki izvira v Kamniško-Savinjskih Alpah. Poleg starega mestnega jedra ima Kamnik več mestnih predelov: Bakovnik, Duplica, Fužine, Jeranovo, Novi trg, Perovo, Šutna, Zaprice in Žale.

Njegove kulturne in zgodovinske znamenitosti ter staro mestno jedro mu dajejo prijetno domačnost. Kamnik je bil kot mesto prvič omenjen leta 1229. Za tedanji čas je bil precej kozmopolitski, saj so v njem gostovale in prebivale znane plemiške družine.

Mesto Kamnik, prvič omenjeno leta 1061, je ob koncu 12. stoletja dobilo status trga, leta 1229 pa status mesta. Na zgodovino mesta spominjajo razvaline starega gradu (Zgornji grad) in Malega gradu, staro mestno jedro z ozkimi ulicami ter številne druge zanimivosti. Zanimiva je legenda o začarani grofici Veroniki, napol dekletu in napol kači, ki naj bi varovala skriti zaklad v bližini Malega gradu.

V Kamniku so bavarski grofje Andeški kovali svoj denar. V 13. stoletju je bilo zgrajenih več stolpov. Kamnik je bil nekaj časa celo prestolnica Kranjske (danes osrednja Slovenija), kasneje pa poleg Ljubljane najvplivnejše deželno mesto. V mestu so se razvile kovaške in nožarske obrti. Od 14. stoletja je bil Kamnik sedež deželnega sodišča. Kot srednjeveško trgovsko središče je začel propadati v 17. stoletju, ko je prometna pot skozi Tuhinjsko dolino, ki je bila pomembna srednjeveška povezava med Trstom in Dunajem, preusmerjena na prelaz Trojane. Med francosko okupacijo in Ilirskimi provincami se je obrt ponovno oživila, v drugi polovici 19. stoletja pa se je začela razvijati industrija. Leta 1853 je bila ustanovljena tovarna smodnika, leta 1857 je začela delovati cementarna v Mekinjah, leta 1896 pa tovarna kovinskih izdelkov Špalek. Po izgradnji železniške proge Ljubljana–Kamnik leta 1891 se je mesto uveljavilo kot klimatsko zdravilišče po Kneippovi metodi. Kamnik je tudi danes turistična destinacija. Poleg zgodovinskih in kulturnih znamenitosti je odlično izhodišče za izlete in gorništvo v okoliških Kamniških Alpah.

Med drugo svetovno vojno se je industrija močno razvila. Nastale so tovarne za industrijsko predelavo lesa; najbolj znana je bila tovarna pohištva Stol, razvila se je proizvodnja smodnika (KIK), Titanovi kovinski izdelki, tovarna gorčice (ETA) ter tekstilna tovarna Svilanit. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 in izgubi notranjega jugoslovanskega trga je industrijska proizvodnja močno stagnirala, več industrijskih obratov pa je propadlo.

Ob koncu 19. stoletja je staro mestno jedro postalo pomembno kot kraj, kamor prihajajo ljubitelji narave in gorništva od vsepovsod. Obiskovalci ga poznajo kot izhodišče za izlete. Mnogi se ob Kamniški Bistrici, skozi ledeniško dolino, odpravijo proti njenemu izviru v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp. Ob reki vodi Kozeljeva pot, ki pelje tudi mimo znamenite soteske Predaselj. Dolina Kamniške Bistrice je priljubljena za cenovno dostopne rekreativne dejavnosti in privablja številne obiskovalce. Na južnem območju občine, ob levem bregu Kamniške Bistrice, se nahaja znameniti Arboretum Volčji Potok.

Zaradi bližine prestolnice in dobre prometne povezave je Kamnik postal zanimiv za priseljevanje, kar potrjuje močna dnevna migracija.