MojaSlovenija.si
virtualna ekskurzija 360° Grad Fridrihštajn se dviga na 970 metrov visoki skalni kopi nad Kočevjem, na gori Stojni, sredi gostih kočevskih gozdov. Njegova lega ni bila izbrana zgolj zaradi strateške prednosti, temveč tudi zaradi simbolike — izoliranost, višina in naravna zaščita so omogočali zasebnost in mir. Danes je do razvalin mogoče dostopati peš po označeni poti, ki je dolga približno 400 metrov in traja okoli 30 minut hoje. Zaradi svoje lege velja Fridrihštajn za najvišje ležeči grad v Sloveniji.
Grad je med letoma 1423 in 1425 dal zgraditi Friderik II. Celjski, sin Hermana II., kot zatočišče za svojo izvoljenko Veroniko Deseniško. Po smrti svoje prve žene Elizabete Frankopanske se je Friderik zaljubil v Veroniko, kar je sprožilo dinastični spor. Herman II. je zvezo označil za neprimerno, Veroniko obtožil čarovništva, jo dal utopiti v celjskem gradu, Friderika pa zaprl. Grad Fridrihštajn je bil v tem času opustošen, a ga je Friderik po izpustitvi obnovil.
Po izumrtju rodbine Celjskih leta 1456 je grad izgubil svoj pomen. V 17. stoletju so Auerspergi zgradili nov grad v Kočevju, Fridrihštajn pa je začel propadati. Danes so od njega ostale le razvaline
Grad je bil zgrajen na skalnem pomolu z naravno zaščito na treh straneh, kar je lepo razvidno pri ogledu 360° aero prostorskih fotografij. Ohranjen je del obzidja, temelji in ostanki stolpa. Grad je bil verjetno dvonadstropen, z bivalnimi prostori v zgornjem delu in skladiščnimi prostori spodaj. Kamnita konstrukcija je bila prilagojena terenu, kar je značilno za gradove Celjskih. Danes so razvaline delno utrjene, da bi preprečili nadaljnje propadanje.
Fridrihštajn in usoda Veronike danes je simbol ljubezni, ki je presegla družbene norme in dinastične interese. Njegova zgodba je edinstvena v slovenskem prostoru, saj ne temelji na vojaški ali politični funkciji, temveč na osebni drami. Grad je prizorišče edine srednjeveške romance, ki je prešla v ljudsko izročilo in literaturo. Na skali pod gradom naj bi kamnoseki vklesali sedeža za zaljubljenca — simbol večne ljubezni, ki kljubuje času.
Grad je priljubljena točka pohodnikov, zgodovinskih navdušencev in ljubiteljev narave. Nahaja se na območju, ki je del Kočevskega pragozda, kar mu daje dodatno vrednost. Vpisan je v Register kulturne dediščine kot nepremični spomenik lokalnega pomena. Kljub temu pa ostaja slabo vzdrževan in premalo predstavljen v širšem kulturnem kontekstu.
Literatura:
Slovenska zgodovina (urednik Peter Štih) – obravnava obdobje Celjskih grofov in Friderika II.
Zgodovina Slovencev (Ferdo Gestrin, Vasilij Melik) – kontekst srednjega veka in vladavine Celjskih.
Valvasor, J. V.: Slava vojvodine Kranjske (1689) – zgodovinski opis gradov v Kranjski, vključno z omembo Fridrihštajna.
Celjski grofje (Dušan Kos) – poglobljena študija o rodbini Celjskih in njihovih gradovih.
Vpis v Register kulturne dediščine Slovenije – pod geslom “Grad Fridrihštajn” z opisom stanja, lokacije in zgodovinske vrednosti.
