virtualna ekskurzija 360°Geografska lega Beltinski grad se nahaja v osrčju Pomurja, v kraju Beltinci ob reki Muri. Postavljen je v parku v središču naselja, v neposredni bližini cerkve sv. Ladislava. Njegova lega je značilna za panonsko ravnino: graščina je obdana z baročno zasnovanim parkom, kjer so poleg domačih dreves zasajene tudi številne eksotične vrste. V preteklosti je park obsegal približno 14 hektarjev in štel okoli 1600 dreves, od tega kar polovico eksotov, kar je prostoru dajalo posebno razkošje.
Zgodovina Prvotna graščina naj bi nastala že v 13. stoletju, današnji grad pa je začel dobivati svojo podobo v začetku 16. stoletja, ko so ga pozidali grofje Banffy. V 17. stoletju je bil preurejen v nadstropni dvorec s tipično panonsko arhitekturo, renesančnim kastelom in arkadnimi hodniki.
Kasneje so se lastniki pogosto menjavali: Banffyja je nasledil Franc Nadasdy, ki je bil zaradi sodelovanja v zaroti Zrinskih in Frankopanov obglavljen, njegovi potomci pa so izgubili dedne pravice.
Posest je nato prešla na győrskega škofa Jurija Széchényja, kasneje pa na rodbine Ebergény, Csaky, Gyika, Sina in Wimpffen.
Zadnja lastniška rodbina je bila Zichy; v rokah Marije Ifigenije Zichy (1883–1977) je grad ostal do leta 1945, ko je bil razlaščen in oplenjen.
Posebnost gradu so podzemni obokani rovi: eden povezuje grad s cerkvijo, drugi pa vodi do grajske žitnice. Na vogalih so ohranjeni trije okrogli stolpi s stožčasto streho, kar daje stavbi slikovit videz.
Današnja raba Beltinski grad je bil nekoč središče družabnega in političnega življenja, danes pa ostaja kulturno srce Beltincev.
V njem se nahajajo:
stalne razstavne zbirke o zdravstvu in plemiških družinah,
salon Marije Zichy,
poročna dvorana,
restavracija,
sedež Zavoda za turizem, kulturo in šport Beltinci.
Zbirko je zasnoval Nikolaj Szepessy, zdravnik iz Beltincev, ki je dolga leta zbiral in raziskoval gradivo o zdravstvu v Pomurju. Njegovo delo je dopolnjeno s pohištvom in predmeti iz nekdanje Bölcseve lekarne v Murski Soboti ter z zapuščino oftalmologa Jožeta Pečana.
Vsebina razstave
Lekarniški del: Oprema prodajnega prostora, posode, tehtnice, terilniki, dokumenti in pohištvo iz lekarne, ki je delovala med letoma 1892–1950.
Prostor za pripravo zdravil: Prikaz priprave čajev, mazil in zdravilnih pripravkov.
Ambulanta za trahom: Posebna postavitev prikazuje opremo ambulante za zdravljenje trahoma, nalezljive očesne bolezni, ki je bila v Pomurju razširjena še v prvi polovici 20. stoletja.
Predmeti ljudskega zdravilstva: Zbirka prikazuje tudi padarstvo, mazaštvo in druge oblike tradicionalnega zdravljenja, značilne za prekmursko podeželje.
Pomen zbirke
Zgodovinski vpogled: Zbirka odstira razmere, v katerih so ljudje živeli brez dostopa do sodobne medicine, in prikazuje prehod od ljudskega zdravilstva k institucionaliziranemu zdravstvu.
Spominska vrednost: Starejši obiskovalci se ob razstavi spominjajo težkih časov bolezni in pomanjkanja, mlajši pa se čudijo preprostosti nekdanjih metod zdravljenja.
Kulturna dediščina: Zbirka je del stalne zbirke Pomurskega muzeja in ima status pomembnega dokumenta o razvoju zdravstva v regiji.
Viri in literatura:
Ivan Stopar, Zbirka Grajske stavbe, založba Viharnik, Ljubljana,
Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 6790. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije,
Zbornik Pomurskega muzeja Murska Sobota – več člankov o graščinah v Pomurju, med njimi tudi o Beltinskem gradu (arhivski dokumenti, fotografije, analize lastniških rodbin).
| Obdobje / slog | Značilnosti | Vloga gradu | Današnja dediščina |
|---|---|---|---|
| Srednjeveška utrdba (13. stol.) |
|
|
Ohranjeni temelji in zgodovinski pomen kot mejna utrdba |
| Baročna graščina (17. stol.) |
|
|
Današnja podoba gradu temelji na baročnem obdobju |
| Jožefinske reforme (18. stol.) |
|
|
Ohranjeni zapisi o gospodarski vlogi |
| 19.–20. stol. |
|
|
Grad je propadal, a ohranil status kulturne dediščine |
| Sodobna obnova (21. stol.) |
|
|
Današnja baročna podoba, simbol kulturne identitete Dravske doline |
| Obdobje / slog | Značilnosti | Vloga gradu | Današnja dediščina |
|---|---|---|---|
| Srednjeveška utrdba (13. stol.) |
|
|
Ohranjeni temelji in zgodovinski pomen kot mejna utrdba |
| Baročna graščina (17. stol.) |
|
|
Današnja podoba gradu temelji na baročnem obdobju |
| Jožefinske reforme (18. stol.) |
|
|
Ohranjeni zapisi o gospodarski vlogi |
| 19.–20. stol. |
|
|
Grad je propadal, a ohranil status kulturne dediščine |
| Sodobna obnova (21. stol.) |
|
|
Današnja baročna podoba, simbol kulturne identitete Dravske doline |