Slovenski gorski svet

Gorovja, hribovja in gričevja Slovenije

Ikona zemljevida Virtualne ekskurzije (360°)
Interaktivni prostorski kvizi (360°) Novo →

Slovenija je izrazito razgibana gorska in hribovita dežela na stičišču Alp, Dinarskega gorstva, Panonske kotline in Sredozemlja. Več kot dve tretjini slovenskega ozemlja leži nad 300 metri nadmorske višine, površje pa oblikuje izjemna geološka, tektonska in podnebna pestrost. Na razmeroma majhnem prostoru se strmo dvigajo visoki apneniški in dolomitni alpski vršaci, se raztezajo gozdnata predalpska in kristalinska hribovja, valovijo vinorodna gričevja ter razprostirajo visoke kraške planote.

1. Geomorfološka delitev: kaj so gorovja, hribovja in gričevja?

V slovenski geografiji in geomorfologiji vzpetinski svet delimo glede na nadmorsko višino, relativno višino (višinsko razliko med dnom dolin in slemeni oziroma vrhovi), naklon pobočij ter stopnjo oblikovanosti reliefa:

Reliefna enota Značilna nadmorska višina Relativne višine in oblika površja
Gorovje (visokogorje in sredogorje) Nad 1500 m (visokogorje nad zgornjo gozdno mejo ~1700–1900 m) Relativne višine presegajo 800–1000 m. Značilni so ostri grebeni, skalne stene, krnice, ledeniške doline, melišča in izraziti gorski vrhovi.
Hribovje Od približno 500 m do 1500 m Relativne višine med 300 in 800 m. Pobočja so strma, a večinoma porasla z gozdom; grebeni in vrhovi so bolj zaobljeni kot v visokogorju.
Gričevje Od približno 200 m do 500 m Relativne višine med 50 in 300 m. Značilna so položna do zmerno strma pobočja, mehko zaobljena slemena ter drobno razčlenjene doline in grape (pogosto v neogenskih laporjih, peščenjakih in prodih).

2. Razlika med goro in planino: zakaj je pravilno »gora« in ne »planina«?

V vsakdanjem pogovoru in pod vplivom nekaterih južnoslovanskih jezikov (kjer beseda planina pomeni vsako goro ali gorovje) se v slovenščini pogosto pojavlja napaka, ko se za gorski vrh ali gorovje uporablja izraz »planina«. V knjižni slovenščini in slovenski geografski stroki imata pojma gora in planina jasno ločen, natančen pomen:

  • Gora je velika, izrazita naravna vzpetina zemeljskega površja s strmimi pobočji, grebeni in vrhom (npr. gora Triglav, gora Grintovec, gora Stol, visokogorje).
  • Planina v slovenščini pomeni visokogorski ali sredogorski pašnik oziroma uravnan, travnat svet v gorah, kamor so ljudje poleti gnali živino na pašo in kjer stojijo pastirski stanovi (npr. Velika planina, Planina Zajamniki, Planina Blato, Planina pod Golico). Iz tega izhaja tudi beseda planšar in planšarstvo.

Zato v slovenščini hodimo v gore (in ne v »planine«, razen kadar ciljamo na obisk določenega gorskega pašnika), Slovenija pa je gorska dežela z bogato planšarsko dediščino na svojih planinah.

3. Gorovja, hribovja in gričevja v Sloveniji – kamninska podlaga, flora in favna

Zaradi izjemne raznolikosti kamnin ter stika štirih velikih evropskih biogeografskih območij (alpskega, dinarskega, panonskega in sredozemskega) ima vsaka slovenska vzpetinska enota svojsko geološko zgradbo ter značilno rastlinstvo (floro) in živalstvo (favno):

A. Julijske Alpe (Triglav, 2864 m)

  • Kamninska podlaga in geologija: Prevladujejo debeli skladi mezozojskih (triasnih) karbonatnih kamnin, zlasti dachsteinski apnenec in dolomit, ki gradijo mogočne stene, krnice in visokogorski kras (škraplje, žlebiči, brezna).
  • Flora (botanika): Izraziti višinski rastlinski pasovi (bukov in smrekov gozd, pas ruševja, alpinska travišča in skalne razpoke). Bogata alpska in endemična flora: triglavska roža (Potentilla nitida), Zoisova zvončica (Campanula zoysii), julijski mak, planika, trentarski grintavec (Scabiosa trenta) in kranjska lilija.
  • Favna: Alpski kozorog, gams, svizec, planinski orel, belka, ruševec, divji petelin, planinski zajec, navadni gad ter v vodotokih avtohtona soška postrv.

B. Kamniško-Savinjske Alpe (Grintovec, 2558 m)

  • Kamninska podlaga in geologija: Osrednji greben gradijo triasni apnenci in dolomiti (Grintovec, Skuta, Planjava, Ojstrica), na južnem in vzhodnem obrobju (Smrekovško pogorje) pa se pojavljajo tudi predornine (andezit, tufi) in paleozojski skrilavci, kar pogojuje pestrejšo vodno mrežo in slapove (Rinka, Palenk, Orglice).
  • Flora (botanika): Obsežni bukovi, jelovo-bukovi in smrekovi gozdovi, na zakraselih planotah (Velika planina, Dleskovška planota) pa prostrana ruševja in pisana visokogorska cvetišča s kamniško murko (Nigritella lithopolitanica), cluzijevim sviščem, avrikljem, lepnim jegličem in planiko.
  • Favna: Gams, alpski kozorog, muflon, navadni jelen, srnjad, ruševec, koconogi čuk, triprsti detel, planinski orel, planinski močerad in modras.

C. Karavanke (Stol, 2236 m)

  • Kamninska podlaga in geologija: Tektonsko zelo zapletena mejna gorska veriga ob periadriatskem šivu. Poleg mezozojskih apnencev in dolomitov (Stol, Vrtača, Begunjščica, Košuta, Peca) jo sestavljajo paleozojski peščenjaki, glinavci, konglomerati (Dovžanova soteska) ter magmatske kamnine (tonalit na območju Črne na Koroškem).
  • Flora (botanika): Zaradi menjave apnenčaste in silikatne podlage je flora izjemno bogata. Znamenita so rastišča gorskih narcis (ključavnic) na Golici, kranjskega jegliča, koroške košutnice, alpskega srobota, dlakavega sleča in macesnovih gozdov (Zelenica).
  • Favna: Gams, muflon, navadni jelen, srnjad, divji petelin, gozdni jereb, belka, sokol selec, planinski orel ter bogata visokogorska favna metuljev (npr. apolon).

Č. Pohorje (Črni vrh, 1543 m)

  • Kamninska podlaga in geologija: Geološko povsem drugačno od apnenčastih Alp – zgrajeno je iz neprepustnih metamorfnih kamnin (gnajs, blestnik, filit) in magmatskih globočnin (pohorski tonalit/granodiorit). Zaradi vododržnosti so tu gosta rečna mreža, globoke grape (soteska Lobnice), slapovi (Veliki in Mali Šumik) ter periglacialni pojavi (blokmeri).
  • Flora (botanika): Acidofilna (kisloljubna) flora na silikatni podlagi: mogočni pragozdni ostanki jelke in bukve (Šumik), smrekovi gozdovi, borovničevje, vresje ter edinstvena šotna barja (Lovrenška jezera, Ribniško jezero, Črno jezero) z okroglolistno rosiko, mahovnico, šotnimi mahovi in ruševjem.
  • Favna: Divji petelin, gozdni jereb, koconogi in mali skovik, črna štorklja, navadni jelen, srnjad, divji prašič, vidra ob pohorskih potokih ter ogrožene barjanske vrste kačjih pastirjev in metuljev.

D. Predalpska hribovja (Posavsko, Zasavsko, Škofjeloško, Cerkljansko in Polhograjsko hribovje)

  • Kamninska podlaga in geologija: Izmenjava triasnih apnencev in dolomitov (ki tvorijo strme osamelce in soteske, kot so Kum, Limbarska gora, Kopitnik, Boč, Donačka gora) s paleozojskimi skrilavci, peščenjaki ter terciarnimi laporji.
  • Flora (botanika): Obsežni mešani listnati in iglasti gozdovi (bukovja, gabrovja, kostanjevi in hrastovi gozdovi na prisojnih legah, jelovo-bukovi gozdovi v višjih legah). Botanični biseri so Blagajev volčin (Daphne blagayana) v Polhograjskem hribovju, velikonočnica na Boču ter stoletne Šmohorske lipe.
  • Favna: Srnjad, navadni jelen, divji prašič, lisica, jazbec, kuna belica, navadni polh, uharica, lesna sova, kanja, močerad in številne vrste netopirjev v manjših kraških jamah.

E. Dinarsko gorstvo in visoke kraške planote (Veliki Snežnik, 1796 m)

  • Kamninska podlaga in geologija: Izrazita severozahodno–jugovzhodna (dinarska) smer slemen in planot (Trnovski gozd, Nanos, Hrušica, Bloke, Snežnik, Kočevski rog, Gorjanci). Prevladujejo zakraseli jurski in kredni apnenci ter dolomiti z uvali, vrtačami, udornicami, kraškimi polji in svetovno znanimi jamskimi sistemi brez površinskih vodotokov.
  • Flora (botanika): Dinarski jelovo-bukovi gozdovi, mrazišča z vegetacijsko inverzijo (npr. Smrekova draga), na vrhu Snežnika pa izrazit subalpinski pas ruševja z ilirsko in alpsko floro (kranjski jeglič, kitaibelov jeglič, snežniški klinček, alpska velesa, zlati koren).
  • Favna: Eno najpomembnejših evropskih zatočišč velikih zveri: rjavi medved, volk in ris, poleg njih pa divja mačka, navadni jelen, srnjad, divji prašič, kozača (uralska sova), belohrbti detel ter bogata podzemna jamska favna (človeška ribica, drobnovratnik).

F. Subpanonska in submediteranska gričevja (Slovenske gorice, Goričko, Haloze, Kozjansko; Goriška brda, Vipavska brda, Šavrinsko gričevje)

  • Kamninska podlaga in geologija: Vzhodna subpanonska gričevja gradijo mehki terciarni (neogenski) sedimenti – laporji, peščenjaki, peski, prod in glina, ki so podvrženi usadom in plazovom. Jugozahodna submediteranska gričevja pa sestavlja eocenski fliš (menjava laporja in peščenjaka), ki zadržuje vodo in omogoča površinsko odtekanje.
  • Flora (botanika): Na vzhodu toploljubni hrastovo-gabrovi in kostanjevi gozdovi, suhi travniki s kukavičevkami (divjimi orhidejami), močvirni travniki s močvirsko logarico ter kulturna krajina vinogradov in sadovnjakov. Na jugozahodu submediteransko rastlinje z črnim gabrom, malim jesenom, puhastim hrastom, rušjem, oljkami in trto.
  • Favna: Srnjad, poljski zajec, fazan, jerebica, smrdokavra, čebelar (v peščenih stenah), velika uharica, zelena rega, navadni pupki, močvirska sklednica (Goričko) ter submediteranske vrste kuščaric (primorska kuščarica), kač (črnica) in žuželk na jugozahodu.

Geo-x: Strokovna geografska in geomorfološka poglavja

4. Pomen gorskega sveta za kulturno pripadnost Slovenk in Slovencev

Gorski svet je eden najmočnejših simbolov slovenske narodne, kulturne in prostorske identitete. V času narodnega prebujanja v 19. stoletju so gore postale prostor uveljavljanja slovenskega jezika in narodne zavesti – od prvih pristopov na Triglav, ustanovitve Slovenskega planinskega društva leta 1893 in Aljaževega stolpa (1895) do bogate planinske literature, pesmi in likovne umetnosti (Julius Kugy, Henrik Tuma, Jakob Aljaž, Ivan Grohar, Valentin Stanič).

Triglav je kot najvišji vrh upodobljen v slovenskem državnem grbu in na zastavi, hoja v gore pa je za Slovenke in Slovence več kot le rekreacija: je del življenjskega sloga, spoštovanja narave, medgeneracijskega povezovanja ter zavedanja lastnega prostora. Digitalni arhiv MojaSlovenija.si / burger.si s 360° prostorskimi panoramami ta izjemni gorski svet približuje vsakomur – kot izobraževalni pripomoček, znanstveno dokumentacijo in trajni zapis slovenske naravne dediščine.

avtor: Boštjan Burger

Višinski pas:
Tip točke:

    Juliana Trail

    Juliana Trail

    Daljinska pohodniška pot (Beta)

    Dinarsko gorstvo

    Dinarsko gorstvo

    Dinaric Alps

    Julijske Alpe

    Julijske Alpe

    Triglavski narodni park

    Kamniško-Savinjske Alpe

    Kamniško-Savinjske Alpe

    Kamnik-Savinja Alps

    Karavanke

    Karavanke

    Karawanks

    Pohorje

    Pohorje

    Pohorje Massif

    Posavsko in Zasavsko hribovje

    Posavsko hribovje

    Sava Hills

    Vidno polje in prostorske pregrade: Kje se vidi ta gora?

    Vpišite ime vrha (npr. Grintovec, Planjava, Ojstrica, Storžič, Stol) in preverite, s katerih 360° točk je viden, pod kakšnim kotom in azimutom ter katere gorske verige v prostoru zastirajo pogled.

    Geometrijski prerez izbranega vidnega žarka

    Skupni interaktivni zemljevid lokacij (360°)

    Nalaganje točk na zemljevid...

    Dinarsko gorstvo – lokacije (360°)

    Nalaganje lokacij iz pano_5.xml...

    Julijske Alpe – lokacije (360°)

    Nalaganje lokacij iz tnp.xml...

    Kamniško-Savinjske Alpe – lokacije (360°)

    Nalaganje lokacij iz pano.xml...

    Karavanke – lokacije (360°)

    Nalaganje lokacij iz pano_2.xml...

    Pohorje – lokacije (360°)

    Nalaganje lokacij iz pano_3.xml...

    Posavsko-Zasavsko hribovje – lokacije (360°)

    Nalaganje lokacij iz pano_4.xml...