Človek že od pradavnine z radovednostjo opazuje dogajanje v naravi in okoli sebe. Pojave preučuje, se jim prilagaja in se uči, kako jih obrniti sebi v prid. Nenadno tresenje trdnih tal pod nogami pa je nedvomno ena najbolj pretresljivih izkušenj, kar jih človek pozna…
V poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja je slovensko mrežo potresnih opazovalnic sestavljalo sedem postaj. Šest jih je bilo opremljenih z digitalnimi seizmografi, povezanimi preko klicnih telefonskih linij. Prenos podatkov je potekal avtomatsko, delovanje pa se je nadzorovalo in instrumente nastavljalo preko osrednjega računalnika na Golovcu v Ljubljani. Od ustanovitve Agencije RS za okolje (ARSO) leta 2001 je bila državna mreža potresnih opazovalnic temeljito posodobljena pod okriljem Urada za seizmologijo in geologijo.
Potresna opazovalnica Ljubljana deluje v sklopu Astronomsko-geofizikalnega observatorija na Golovcu (396 m n. v.). Razdeljena je na dva bližnja sklopa: prvi se nahaja v kleti observatorija, kjer so seizmični instrumenti nameščeni na posebej grajenem betonskem stebru, vpetem neposredno v živo skalo. Drugi del instrumentov je nameščen v 20 m oddaljenem plitvem jašku. Postaja neprekinjeno deluje že od leta 1958 in je pomemben del svetovne mreže za beleženje potresov.
(Vir besedila: ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, Potresna mreža Slovenije, Ljubljana 2006)