Lokacija:	Sredozemsko morje - 4. največji otok
Glavno mesto:	Ajaccio (Aiacciu)
Število prebivalcev:	~ 300.000 (leto 2008), 349.465 (leto 2021)
Površina:	8.722 km² (velikost: 2.3x manjša od Slovenije)
Dolžina morske obale:	~ 1000 km
Najnižja točka:	Sredozemsko morje (0 m)
Najvišja točka:	Monte Cinto (2.706 m)

Korzika leži v osrčju zahodnega Sredozemlja: jugovzhodno od francoske celine, zahodno od Apeninskega polotoka in neposredno severno od Sardinije, ki je njena najbližja kopenska soseda. S površino približno 8.680 km² je četrti največji otok v Sredozemlju.

Otok je izrazito gorat: ena sama gorska veriga zavzema približno dve tretjini površja, z vrhovi, ki se dvigajo nad 2.000 m. Najvišji je Monte Cinto (2.706 m). Gorski greben prečka otok od severozahoda proti jugovzhodu in ustvarja ostre reliefne kontraste med obalnimi ravnicami, globokimi dolinami in visokogorskimi masivi. Preko osrednje gorske hrbtenice poteka znamenita daljinska pohodniška pot GR20, ena najzahtevnejših in najbolj cenjenih evropskih treking poti.

Geologija

Korzika je geološko raznolika. Zahodni in osrednji del otoka sestavljajo predvsem graniti in metamorfne kamnine, ki oblikujejo masivno, razčlenjeno gorsko pokrajino. Vzhodni del je geološko mlajši, z bolj položno obalo in sedimentnimi nanosi. Otok je del alpsko‑korsko‑sardinskega geološkega loka, gradbeno soroden alpskim masivom in neposredno povezan s starejšim sardinskim geološkim ozadjem.

Zgodovina

Korzika ima dolgo in burno zgodovino, zaznamovano z nenehnim menjavanjem vplivnih sredozemskih sil.

• Antika: Otok so uspešno naselili in poznali že Feničani, Grki in pozneje Rimljani, ki so ga trdno vključili v svoje cesarstvo.

• Srednji vek: Po zatonu rimskega imperija je Korzika prehajala med oblastmi Bizanca, Langobardov in Frankov, dokler ni v 11. stoletju narasla moč Republike Genova.

• Genovska oblast (1284–1755): Genova je otok politično obvladovala skoraj pet stoletij, v tem času pa so se oblikovale močne kulturne in jezikovne povezave z Italijo.

• Korziški upor: V 18. stoletju so se Korzičani odločno uprli genovski nadvladi. Genova je za uspešno zatrtje upora zaprosila Francijo.

• Prehod pod Francijo (1768–1769): Leta 1768 je Genova otok odstopila Franciji v zameno za poravnavo dolgov, nastalih zaradi francoske vojaške pomoči. Francija je Korziko priključila leta 1769.

• Napoleon Bonaparte: Istega leta se je v Ajacciu rodil Napoleon Bonaparte, bodoči francoski cesar. Njegova rojstna hiša, Maison Bonaparte, deluje danes kot nacionalni muzej.

Zgodovinski prepleti s Toskano so pustili neizbrisne sledi v jeziku, priimkih, arhitekturi in splošnih kulturnih običajih otoka.

Upravna ureditev

Korzika je danes teritorialna skupnost Francije in ena od 18 francoskih regij. Glavno administrativno mesto je Ajaccio.

Čeprav je regija razdeljena na dva departmaja – Haute‑Corse (sever) in Corse‑du‑Sud (jug) – sta bili njuni regionalni telesi 1. januarja 2018 združeni v enotno teritorialno skupnost Korzike. Kot taka ima večjo stopnjo avtonomije kot druge francoske regije (npr. lastno korziško skupščino z omejenimi izvršilnimi pooblastili).

Drugo največje mesto je pristaniška Bastia, gospodarsko središče severa in nekdanja prefektura departmaja Haute‑Corse.

Prebivalstvo

Po podatkih iz leta 2021 na otoku stalno živi 349.465 prebivalcev, kar Korziko uvršča med najmanjše francoske metropolitanske regije. Manj prebivalcev imata le čezmorski ozemlji Mayotte in Francoska Gvajana.

Naseljenost je neenakomerna: večina prebivalcev živi ob obali (v mestih Ajaccio, Bastia, Porto‑Vecchia in Calvi), medtem ko so notranji gorski predeli precej redkeje poseljeni.

Jezik

Poleg uradne francoščine je na otoku živ in priznan korziški jezik (corsu). Kot romanski jezik je izjemno tesno soroden toskanskemu narečju italijanščine, kar ponovno potrjuje močne zgodovinske vezi z Italijo. Večina avtohtonih korziških priimkov ima italijanski izvor.

Kultura

Korziška identiteta je edinstven preplet tradicije, močne navezanosti na zemljo in zgodovinske samobitnosti:

• Glasba: Značilno je tradicionalno večglasno moško petje paghjella, ki je vpisano na seznam nesnovne dediščine.

• Arhitektura: Kamnite gorske vasi, genovski obalni stolpi in mogočne utrdbe pričajo o bogati obrambni zgodovini otka.

• Kulinarika: Temelji na jedeh iz divjih prašičev, kostanja, lokalnih sirih (npr. brocciu) ter aromatičnih vinih in mediteranskih zeliščih makije.

• Simbolika: Na prepoznavni korziški zastavi kraljuje zgodovinski simbol otoka – **glava mavra** s povezanim čelom.

Podnebje na splošno

Podnebni podatki za mesta