[Slovenija|Rogatec|Strmol]
[ENGLISH|DEUTSCH|ITALIANO]
Občina Rogatec se nahaja v jugovzhodnem delu Slovenije. Leži na prehodu južnih obronkov vinorodnih Haloz v dolino zelenega Posotelja. Na tem majhnem območju, stisnjenem med Donačko goro na severu in reko Sotlo na jugu, se skrivajo drobni, a redki in dragoceni biseri narave, kulturne ter zgodovinske dediščine. Tukaj so se že v preteklosti križale pomembne prometne in trgovske poti. Prav ugodni legi na prehodu iz predalpskega v panoski svet gre zahvala, da se Rogatec s 700-letnimi trškimi pravicami uvršča med najstarejše trge na Slovenskem. Kot naselbina se omenja že v rimski dobi. Pretežni del zgodovine pa je bil Rogatec cvetoče naselje raznih obrtnikov in trgovcev. Danes se občina Rogatec zaradi naravnih značilnosti, neokrnjene krajine in kulturnoumetniških spomenikov usmerja v razvoj podjetnišva, turizma in storitvenih dejavnosti.

Če se najprej pomudimo v samem trgu Rogatec, hitro opazimo, da razgibana preteklost na poseben način odseva iz same arhitekture dobro ohranjenega starega trškega jedra z Marijinim znamenjem na sredini trga. O poseljenosti pokrajine že v rimski dobi priča kamniti relief krilatega zmaja, ki je vzidan v fasadi stanovanjske hiše v južnem delu trga. Svojevrstna posebnost so stari portali in stopnice, ki so bili izdelani v ložanskih kamnolomih in pričajo o cvetočem obdobju kamnoseške obrti v Logu v prejšnjem in 1.pol. tega stoletja (kamniti brusi). Nad trgom se v svoji prav zaščitniški podobi dviguje nadžupnijska baročna cerkev sv.Jerneja iz 1.pol. 18.stoletja, obdana z mogočnim kamnitim obzidjem in zasluži posebno pozornost zaradi izjemnih fresk v notranjosti (baročna iluzionistična poslikava), oltarjev (Štefan, Anton in Janez Jurij Mersi, J.Straub) ter oltarnih slik (A.Lerchinger, V.Metzinger). Na hribu nad cerkvijo so še vidne razvaline srednjeveškega gradu iz konca 12.stoletja.

Po sprehajalni poti preko hriba ali pa iz trga po ozki ulici, mimo gradu Strmol iz 15.stoletja, pridemo do etnološkega parka - Muzeja na prostem Rogatec. Ta kulturni spomenik je gotovo najzanimivejša turistična znamenitost občine. V njem je prikazana arhitektura tipične srednještajerske kmetije subpanonskega tipa. Z obnavljanjem starih kmečkih stavb in programsko dejavnostjo skrbijo v muzeju za ohranjanje dediščine ljudskega stavbarstva in oživljanje kulturnega izročila ljudi, ki so živeli v času od konca 18. in v 1.pol. tega stoletja v krajih južno pod Donačko goro in Bočem.

Na severu se iz mehke hribovite pokrajine, poseljene z manjšimi kmetijami, vinogradi in prijaznimi ljudmi, gospodovalno dviguje Donačka gora (882 m), ki jo domačini radi imenujemo tudi ,štajerski Triglav', saj so z južne strani že iz doline lepo vidni njeni trije vrhovi. Je del zaščitenega območja ,Krajinskega parka Boč - Donačka gora'. Na njenem severnem pobočju se namreč razteza zaščiten del pragozda, na gori pa najdemo tudi rastišča redkih rastlinskih posebnosti, t.j. hoppejev klinček in na svetu edinstven juvanov netresk. Na goro vodijo dobro vzdrževane planinske poti, na zahodnem sedlu pod vrhom pa si lahko oddahnemo v oskrbovanem planinskem domu. Severno pobočje je posejano z ostanki kamnoseških delavnic, kjer so prejšnje čase klesali kamne za žrmlje.

Sedaj pa skočimo še v Log, predel hribovitega Maclja na vzhodu občine, kjer izvira reka Sotla. Do izvira vodi markirana pot, iz doline pod Donačko pa je preko Loga na jug speljana tudi novo asfaltirana cesta v dolino Sotle. Ta cesta pelje tudi mimo opuščenega veličastnega kamnoloma, mnogo manjših pa se skriva v zavetju prostranih gozdov. Neokrnjena narava in gostoljubni prebivalci Loga vabijo vse tiste, ki utrujeni od hrupnega vsakdanjika še znajo prisluhniti naravi in njeni govorici.

Občani Rogatca se vse bolj zavedajo naravnega in kulturnega bogastva njihove majhne pokrajine ter izročila naših prednikov, da je treba vztrajati in slediti novim tokovom, a ostati zvest svojim koreninam. Zato se združujejo in delajo v več kot desetih prostovoljnih društvih. So ponosni in veseli ljudje odprtih src, ki svojo radost in optimizem radi delijo z drugimi. Vabijo vas, da se oglasite pri njih in jih kdaj obiščete! Morda bodo v njihovem bogatem izročilu preteklosti skupaj našli odgovore za sedanjost - zlasti danes, ob prelomu tisočletja, ko se vedno znova sprašujemo, kaj smo, od kod smo in kam gremo.


[Slovenija|Rogatec|Strmol]