| [nazaj]
BLOŠKE SMUČI so stara priprava za drsenje po snegu, prometno sredstvo in pomožni sestavni del noše. Sodijo med najpomembnejše predmete slovenske materialne kulturne dediščine. Slovenci, vsaj prebivalci Blok, veljamo zaradi njih za najstarejše smučarje Alp in srednje Evrope. Prve nedvoumne besede o obstoju bloških smuči je ob koncu 17. stoletja zapisal kranjski polihistor Valvasor. Med dosedanjimi hipotezami o njihovem izvoru in starosti se zdi najverjetnejše poudarjanje staroslovanskega izvora. Z njimi povezano kontinuiteto bloške smuške kulture je pretrgala italijanska okupacija med 2. svetovno vojno. Uporabljali so jih moški, ženske in otroci; z njimi so odhajali na lov, v gozd, v mlin, v šolo, v cerkev in po drugih opravkih; na njih so se zabavali, se igrali in o pustu drseli in skakali za dobro letino. Izdelovali so jih doma, povečini iz bukovine, včasih iz brezovega, javorovega in jesenovega lesa in le tu in tam iz češnjevega lesa, iz brestovine in hruškovine. KRPLJE so priprava za hojo zlasti po snegu. So staro prometno sredstvo,
ki so ga na Slovenskem uporabljali v treh izvedbah: kot deske, sestavljene
iz letvenega ogrodja in pletene. Raba krpelj je prvič sporočena ob koncu
17. stoletja v Valvasorjevem zapisu o čudni hoji po zasneženih gorah. V
prvih desetletjih 20. stoletja je nošnja krpelj prešla iz splošne uporabe
v nošnjo posameznih poklicev: lovcev, logarjev in gozdarjev. Samo za Gorenjsko
(za Selško in Poljansko dolino, Bohinj, Jezersko, okolico Cerkelj, Jesenic,
Kamnika, Kranjske gore, Krope, Preddvora in Tržiča) je bilo ugotovljenih
pet tipov krpelj: oglate, na kambo, v obliki deske, z obodom in pletene
krplje. Z njimi so krpljali po steljo, po seno, po les in drva, od soseda
do soseda, v cerkev, šolo in do mesta. Najpogosteje so jih izdelovali doma
in najraje iz jesenovega, javorovega in bukovega lesa.
|
[Virtualni vodnik po slovenskih muzejih - Virtual guide to Slovenian museums]