burger.si 360° Surround Photography guide to World Landmarks :: Prostorske slike sveta [O PROJEKTU / ABOUT THE PROJECT ]
Začetna stran :: Initial page

Kamniško-Savinjske Alpe

interaktivni zemljevid :: interactive map

gore :: mountains poti :: trails jame :: caves slapovi :: waterfalls zima :: winter
mesta in ostsala naselja :: towns and other settlements sakralna dedišina :: church heritage gradovi in dvorci :: castles and manor houses muzeji :: museums Izginjajoča dedišččina :: Vanishing landmarks
reportaže :: journalism novosti :: news svetovna dediščina :: world heritage gigapiksel :: gigapixel facebook
slovensko SLOVENIJA KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE KARAVANKE POHORJE JULIJSKE ALPE DMR (DEM) SEZNAM LOKACIJ

Kamniško-Savinjske Alpe (površina 988 km2). Najzahodnejše območje Kamniško-Savinjskih Alp poteka od zahoda, pri Mostah od sotočja Završnice s Savo Dolinko, južno od Završnice kot ozek greben od Brinjevega vrha (715 m) severno od Žirovnice do Smokuškega vrha (868 m). Od Smokuškega vrha do Kališča (980 m) in ob potoku Blatnica do Begunj, vzhodno od Sv. Petra (839 m).

Sledi druga skupina II. (Dobrča) od Begunj ob dolini potoka Begunjščice, južno Luknje do Prevala (1.311 m), južno od Potočnikovega grabna do doline Mošenika in sotočja Mošenika s Tržiško Bistrico.

Od zahoda sledi tretja skupina (III.) z robom severno od grebena Kriške Gore in Tolstega vrha (1.715 m), južno od potoka Lomščica do Javorniškega prevala (1.467 m) severno od Škarjeve peči (1.671 m) in ob Tržiškem grabnu do potoka Reka severozahodno od Kozjega vrha (1.628 m) do sotočja s Kokro pri Spodnjem Jezerskem. Najvišji vrh te skupine je Storžič (2.132 m).

Četrta skupina (IV.) sledi od levega brega Kokre do sotočja z Jezernico do gorske kotanje Jezerskega. do Ravenske Kočne in Jenkove planine. Od Jenkove planine je greben Male Babe (2.018 m), Velike Babe (2.127 m) in Ledinskega vrha (2.108 m) do Jezerskega sedla (2.036 m) in naprej do Okrešlja in na Kamniško sedlo (Jermanova vrata, 1876 m) v dolino Kamniške Bistrice. Najvišji vrh te skupine in tudi najvišji vrh v Kamniško-Savinjskih Alpah je Grintovec (2.558 m).
Pri Jezerskem in Savinjskem sedlu so zatrepi treh gorskih dolin Belske Kočne, Matkovega kota in Logarske doline. Med Belsko Kočno in Matkovim kotom je v smeri SV v dolžini 6 km gorska veriga od Mrzle gore (2.203 m), Matkove kope (1.957 m) do Pavličevih sten (1.653 m).
Med Matkovim kotom in Logarsko dolino je v smeri SV gorska veriga od Zabrložnice (1.635 m), Velikega vrha (1.539 m) do Orlovca (1.251 m) južno od potoka Jezera, ki s sotočjem Črne  ob vhodu v Logarsko dolino teče kot najdaljša povsem slovenska reka Savinja.

Peta skupina (V.). Začne se pri levem pritoku Savinje, potokom Klobaša, ki  teče pod planino Grohat (1.367 m), severno od slemena Raduhe, nato do Spodnjega Slemena (1.254 m) in južno od potoka Bistra do Vrtačnikovega potoka in pod severnim vznožjem Smrekovškega pogorja preko Ludranskega vrha do Koroške Kramarice, po strugi navzogor do Kramarice (1.124 m) in do Štajerske Kramarice. Po strugi Kramarice do izvira Ljubije in pod Visočkim vrhom do struge Šentflojanščice in naprej do sotočja s Pako. Meja območja vodi nato po strugi Pake do Paške vasi in Podgorja pri Letušu, nato pod vzhodnim vnožjem Dobroveljsko planote zahodno od Braslovč, kjer je navzhodnejši del Kamniško-Savinjskih Alp. Proti zahodu so južni obronki Dobraveljske planote (IV. d.), severno od Vranskega in ob toku Motnjiščica navzgor do Zgornjega Tuhinja pod južnimi obronki Menine planine (IV. c.) do Godiča in naprej proti severo-zahodu nad Tunjiškim gričevjem pod južnimi obronki Kamniško-Savinjskih Alp nad Ljubljansko kotlino in Deželo do skrajnega zahodnega dela pri Žirovnici.

Uvod - Prologue

 

Slovenija