V drugi polovici 20. stoletja je slovensko krasoslovje doživelo prehod iz pretežno opisnih speleoloških raziskav v sodobno, empirično in aplikativno znanost. Za to preobrazbo sta bila ključna dva znanstvenika: akademik prof. dr. Ivan Gams in dr. Peter Habič. S svojim delom na Univerzi v Ljubljani ter na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni sta slovenski klasični kras utrdila kot temeljno svetovno referenčno območje.
Akademik prof. dr. Ivan Gams (1923–2014): Oče modernega slovenskega krasoslovja
Ivan Gams velja za enega najvplivnejših slovenskih geografov vseh časov. Njegov raziskovalni opus obsega geomorfologijo, krasoslovje, klimatologijo (zlasti raziskave mrazišč) ter varstvo okolja.
Ključni dosežki in metodološki preboji:
- Uvedba kvantitativnih metod v krasoslovju: Gams je mednarodno zaslovel z uvedbo standardiziranih meritev korozije z apnenčevimi tabletami (standard limestone tablet method), s katerimi je omogočil neposredno merjenje hitrosti raztapljanja karbonatnih kamnin v različnih klimatskih pasovih.
- Morfometrija in klasifikacija kraških oblik: Postavil je stroge definicije in kriterije za kraška polja, kontaktni kras in uvale, s čimer je razmejil pojme, ki so bili pred tem v literaturi pogosto nejasni.
- Mednarodno povezovanje: Bil je eden ključnih pobudnikov ustanovitve Mednarodne speleološke zveze (Union Internationale de Spéléologie – UIS) leta 1965 v Ljubljani.
- Temeljna literatura: Njegova monografija Kras v Sloveniji v prostoru in času (1974, dopolnjena 2004) ostaja temeljni učbenik in referenčno delo za vsakega raziskovalca dinarskega in alpskega krasa.
- Pedagoško delo: Kot dolgoletni profesor na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je vzgojil generacije geografov in raziskovalcev ter vodil Inštitut za raziskovanje krasa SAZU.
Dr. Peter Habič (1934–1998): Pionir kraške hidrogeologije in regionalnega kartiranja
Peter Habič je bil dolgoletni predstojnik Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni. Njegovo delo je povezalo teoretično krasoslovje s praktičnimi gradbenimi, prostorskimi in vodnogospodarskimi izzivi.
Ključni dosežki in raziskovalni prispevek:
- Sledilni poskusi in kraška hidrologija: Vodil je obsežne poskuse z umetnimi sledilci (barvanjem voda) v porečjih Ljubljanice, Krke, Soče in obrobnih kraških izvirov. S temi meritvami je dokazal zapletene podzemne hidrološke povezave in bifurkacije (npr. med Cerkniškim poljem ter porečjema Ljubljanice in Vipave).
- Krasoslovno in hidrogeološko kartiranje: Izdelal je prve celovite regionalne hidrogeološke karte slovenskega krasa, med njimi temeljno monografijo Kraški svet med Idrijco in Vipavo (1968), ki predstavlja model regionalne krasoslovne analize.
- Aplikativno krasoslovje: Njegove raziskave so bile odločilne pri gradnji prometne infrastrukture (npr. avtocestnega križa čez Kras), lociranju zajetij pitne vode ter sanaciji kraških odlagališč odpadkov, kjer je opozarjal na ranljivost kraških vodonosnikov.
- Razvoj inštituta v Postojni: Pod njegovim vodstvom se je Inštitut za raziskovanje krasa kadrovsko in tehnično okrepil ter se uveljavil kot svetovno stičišče za interdisciplinarno raziskovanje podzemlja.
Primerjava njunega prispevka k razvoju krasoslovja
| Znanstvenik | Primarno področje | Značilni pristop | Zapuščina |
|---|---|---|---|
| prof. dr. Ivan Gams | Geomorfologija krasa, teorija, klimatski kras, univerzitetno izobraževanje | Kvantitativne meritve (apnenčeve tablete), teoretska tipologija reliefa, pedagoško delo | Definicija kraških polj, standardizacija krasoslovne terminologije, monografija Kras v Sloveniji |
| dr. Peter Habič | Kraška hidrogeologija, speleologija, regionalno kartiranje, varstvo voda | Terenski sledilni poskusi, regionalne hidrogeološke karte, aplikativne študije za gradbeništvo | Razjasnitev podzemnih tokov Notranjske in Primorske, razvoj Inštituta v Postojni |