Tromejnik – v slovenščini Tromejnik, v nemščini Dreiländerecke, v madžarščini Hármashatár – je stičišče državnih meja Slovenije, Avstrije in Madžarske. Leži na nadmorski višini 390 metrov (46,8691° N; 16,1138° E), na gozdnatem, razmeroma položnem hribu, ki sam po sebi ne ponuja razgleda, a nosi izjemno simbolno težo. Na vrhu stoji kamnita piramida, ki označuje točko, kjer se stikajo tri države, tri zgodovinske izkušnje in tri kulturne pokrajine.
Nastanek tromeje in mednarodna razmejitev
Današnja lokacija tromeje je rezultat povojnih razmejitvenih procesov po prvi svetovni vojni. 31. maja 1924 jo je na tem mestu uradno določila mednarodna razmejitvena komisija, ki je na terenu izvajala določila mirovnih pogodb, sprejetih po razpadu Avstro‑Ogrske. Piramida, ki stoji na vrhu, nosi na vsaki strani grb ene od treh držav, obrnjen proti ozemlju, ki ga predstavlja. V kamnu sta vrezani tudi ključni letnici:
• 10. september 1919 – podpis Saintgermainske pogodbe, ki je določila mejo med Avstrijo in novonastalo Kraljevino SHS.
• 4. junij 1920 – podpis Trianonske mirovne pogodbe, ki je določila mejo med Madžarsko in Kraljevino SHS ter dokončno uredila status Prekmurja.
Slovenski grb je bil na svojo stran piramide dodan leta 1993, po osamosvojitvi Slovenije.
Dostop do vrha je mogoč iz vseh treh držav, kar daje kraju dodatno simbolno vrednost – gre za prostor, kjer se meje ne zapirajo, temveč stikajo.
Prekmurje in Trianonska mirovna pogodba
Trianonska mirovna pogodba, podpisana 4. junija 1920 v palači Grand Trianon v Versaillesu, je bila ena ključnih povojnih pogodb, ki so preoblikovale politični zemljevid Srednje Evrope. Sklenjena je bila med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni strani ter Madžarsko kot naslednico ogrskega dela Avstro‑Ogrske na drugi.
Pogodba je imela za Madžarsko izjemno daljnosežne posledice:
• izgubila je več kot dve tretjini ozemlja, ki je bilo pred vojno del Ogrske,
• izgubila je približno dve tretjini prebivalstva,
• okoli 3,3 milijona Madžarov se je znašlo zunaj meja matične države.
Največ ozemlja po razpadu monarhije so pridobile:
• Romunija,
• Češkoslovaška,
• Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je s pogodbo pridobila tudi Prekmurje, s čimer je bila njegova priključitev jugoslovanski državi dokončno potrjena.
Pogodba je vsebovala tudi vojaške omejitve, med katerimi je bila najpomembnejša določitev, da madžarska vojska ne sme preseči 35.000 vojakov.
Čeprav je vrh skromen in zaraščen, je Tromejnik prostor, kjer se stikajo zgodovinski procesi, ki so oblikovali sodobno Srednjo Evropo: razpad imperijev, nastanek novih držav, urejanje meja, nacionalne identitete in mednarodne pogodbe, ki so določile življenje milijonov ljudi. Danes je to miren kraj, ki simbolizira odprtost meja, evropsko povezovanje in sobivanje treh narodov.