Šmartinsko jezero leži v gričevnatem zaledju Savinjske doline, približno štiri do pet kilometrov severno od središča Celja, ujeto med naselja Šmartno v Rožni dolini, Brezova, Loče in Prekorje. S površino okoli 1,13 kvadratnega kilometra oziroma 113 hektarjev ter prostornino med 4,5 in 5,5 milijona kubičnih metrov vode velja za eno največjih umetnih akumulacijskih jezer v Sloveniji. Zaradi izrazito razgibane predhodne geomorfologije poplavljene doline potoka Koprivnica ima jezero izjemno členjeno in razvejano obalno linijo, ki meri več kot 12 kilometrov. Značilni so globoki stranski zalivi, strmi gozdnati polotoki ter manjši otok, globina vode pa ob sami pregradi na južnem delu doseže do 15 metrov.
Zgodovina nastanka jezera je tesno povezana z obrambo Celjske kotline pred naravnimi nesrečami. Po uničujočih poplavah leta 1954 in več ponovnih naraslih vodah, ko so Savinja, Voglajna in njihovi hudourniški pritoki pod vodo pustili mestno jedro ter povzročili orjaško gmotno škodo, so pristopili k celovitim hidromelioracijskim ukrepom. Gradnja visoke zemeljske pregrade v soteski potoka Koprivnica se je zaključila leta 1970, s čimer je bil ustvarjen večnamenski vodni zadrževalnik. Njegova primarna in strateška funkcija je bila zadrževanje visokovodnih valov ter regulacija pretoka, sekundarno pa zagotavljanje tehnološke in namakalne vode za celjsko industrijo ter okoliško kmetijstvo.
Skozi desetletja je jezero postopoma preraslo svojo strogo hidrotehnično vlogo. Plitvejši zalivi in trstičja na severnem ter zahodnem delu so se razvili v dragocen naravni ekosistem in mokrišče, kjer so našle bivališče redke ptice močvirij, vodne dvoživke ter bogata flora. Območje je kmalu postalo tudi eno najbolj prepoznavnih ribolovnih središč v Sloveniji; Ribiška družina Celje v jezeru upravlja bogat stalež rib, pri čemer so v slovenskem merilu odmevni zlasti ulovi kapitalnih krapov, somov, smučev, ščuk, amurjev in linjev.
V novem tisočletju je Šmartinsko jezero doživelo temeljito in premišljeno revitalizacijo, s katero se je dokončno preobrazilo v osrednji mestni rekreacijski park. Mestna občina Celje je uredila obsežen sistem tematskih in sprehajalnih poti. Med najbolj prepoznavnimi pridobitvami sta privlačen leseni plavajoči most (pontonski most), ki premošča enega od zalivov in povezuje sprehajalno krožno pot, ter sodobno urejen čolnarski pomol.
Danes jezero ponuja širok spekter doživetij za vse generacije: od veslanja, kajakaštva, voženj s turistično ladjico in supanja do opazovanja ptic, teka ter kolesarjenja. Obrežna infrastruktura vključuje otroška tematska igrišča, didaktične učne table o gozdu in vodi ter sodobno gostinsko ponudbo. Šmartinsko jezero tako predstavlja izjemen primer sobivanja hidrotehnične varnosti mesta, ohranjanja naravne biodiverzitete ter sodobne turistično-rekreacijske rabe prostora.
Ladjica na Šmartinskem jezeru leta 1996