Tržič je mesto, ki svojo identiteto gradi na izraziti geografski legi, bogati zgodovini in močni industrijski tradiciji. Leži v severozahodnem delu Slovenije, v ozki dolini Tržiške Bistrice, na stiku Karavank in Kamniško‑Savinjskih Alp. Ta lega ga umešča neposredno ob nekdaj izjemno pomembno prometno povezavo čez prelaz Ljubelj, ki je stoletja predstavljal eno ključnih cestnih vrat med Kranjsko in Koroško. Prelaz je bil v srednjem veku in zgodnjem novem veku ena najprometnejših alpskih poti, zato ni presenetljivo, da je Tržič že konec 15. stoletja zaradi svoje strateške lege pridobil trške pravice, kar je pospešilo njegov razvoj in mu zagotovilo pomembno gospodarsko vlogo v širši regiji.
Zgodovina Tržiča je tesno povezana z obrtjo, trgovino in industrijo. Po velikem požaru leta 1811, ki je uničil velik del naselja, je bila obnovitev mesta priložnost za načrtnejšo urbanistično ureditev. Današnji Trg svobode, glavna ulica, je rezultat te povojne prenove in še danes daje mestu njegov prepoznavni mestni videz. Ob njem stojijo stare mestne hiše, ki s svojo arhitekturo odražajo meščanski značaj kraja in njegovo nekdanjo gospodarsko moč.
Gospodarstvo Tržiča je bilo stoletja povezano z obrtmi, ki so izkoriščale lokalne naravne danosti in prometno lego. Usnjarstvo, čevljarstvo, kovaštvo in kasneje tekstilna industrija so oblikovali identiteto mesta. Najbolj prepoznavna panoga je postala obutvena industrija, ki je Tržič uveljavila daleč preko meja Slovenije. Usnjarne in čevljarske delavnice so se razvile v velike industrijske obrate, ki so zaposlovali večino prebivalstva in ustvarili močno tradicijo, ki jo kraj neguje še danes.
V sodobnem času se je industrijska struktura spremenila. Tradicionalne panoge so se skrčile ali preoblikovale, del industrije pa je propadel. Kljub temu Tržič ohranja del svoje proizvodne identitete, hkrati pa se razvija v smeri manjših podjetij, storitvenih dejavnosti, turizma in kulturne ponudbe. Bližina gora, prelaza Ljubelj in številnih gorniških poti daje kraju nove razvojne možnosti, ki jih dopolnjuje bogata tehniška in obrtna dediščina.
Eden najvidnejših simbolov te dediščine je Šuštarska nedelja, tradicionalna sejemska prireditev, ki vsako leto v septembru oživi staro mestno jedro. Dogodek je poklon čevljarski obrti, ki je stoletja oblikovala življenje v Tržiču. Ulice se napolnijo z obrtniki, stojnicami, prikazi starih veščin in živahnim sejemskim utripom, ki povezuje preteklost in sedanjost ter ohranja identiteto kraja.
Tržič je tako mesto, kjer se stikajo alpska narava, zgodovinska prometna pot, industrijska tradicija in sodobna preobrazba. Njegova lega pod Karavankami, bogata obrtna preteklost in živahna kulturna dediščina mu dajejo značaj, ki ga v slovenskem prostoru težko zamenjamo s katerim koli drugim krajem.
V bližini Tržiča je znamenita Dovžanova soteska.