Dvorec Strmol v Rogatcu je ena najpomembnejših arhitekturnih in zgodovinskih znamenitosti na skrajnem vzhodu Slovenije. S svojo umestitvijo v severozahodnem delu Rogatca, tik ob prehodu med ravninskim svetom Sotelskega in gričevnatim obrobjem Haloz, tvori izrazit krajinski poudarek. Njegova lega ni naključna: stoji na rahli vzpetini, ki je v srednjem veku omogočala nadzor nad okoliškimi potmi in posestmi, hkrati pa je bila dovolj odmaknjena, da je zagotavljala varnost pred nenadnimi vdori. Danes dvorec deluje kot miren, skoraj idiličen del urbanega roba Rogatca, a njegova zgodovina razkriva mnogo bolj dinamično preteklost.
Prva znana omemba nekdanjega gradu Strmol sega v leto 1436, ko je bil v virih naveden kot utrjen objekt z obrambno funkcijo. V svojem najzgodnejšem obdobju je bil zasnovan kot obrambni stolp, tipičen za manjše fevdalne posesti, ki so morale varovati svoje gospodarske interese in prebivalstvo pred roparskimi napadi ter političnimi pretresi poznega srednjega veka. Iz tega stolpa se je skozi desetletja postopoma razvila graščina, ki je dobila bolj udobno bivalno zasnovo, večje prostorske kapacitete in reprezentančne elemente, značilne za plemiška bivališča zgodnjega novega veka.
V 17. stoletju je dvorec doživel pomembno preobrazbo. Z umiritvijo razmer na meji med habsburškim in osmanskim svetom je izgubil svojo prvotno obrambno funkcijo. Namesto vojaške utrdbe je postal podeželska rezidenca, ki je odražala nove estetske in bivalne potrebe svojih lastnikov. V tem času je dobil svojo renesančno zasnovo, ki jo zaznamujejo preprosta, a uravnotežena arhitekturna razmerja, ter poznejše baročne dodatke, ki so stavbi vdihnili več dinamike, dekorativnosti in reprezentativnosti. Lastništva so se skozi stoletja večkrat menjala, kar je značilno za številne slovenske dvorce. Posest je prehajala med različnimi plemiškimi rodbinami, ki so dvorec uporabljale kot gospodarsko središče, lovsko rezidenco ali občasno bivališče.
Med vojno obdobji je dvorec Strmol doživel več sprememb v namembnosti. V času prve svetovne vojne je bil delno uporabljen za potrebe vojaške uprave in skladiščenja, med drugo svetovno vojno pa je območje Rogatca zaradi svoje lege ob meji doživljalo okrepljeno prisotnost okupacijskih sil. Dvorec je bil v tem času večkrat zaplenjen ali uporabljen za vojaške in logistične namene, kar je pustilo posledice na njegovi notranjosti in opremi. Kljub temu je stavba ohranila svojo osnovno arhitekturno strukturo, kar je omogočilo njeno poznejšo obnovo.
Po vojni je dvorec prešel v javno upravljanje in postopoma izgubil svojo prvotno rezidenčno funkcijo. Dolga desetletja je bil delno zapuščen ali uporabljen za različne lokalne potrebe, dokler ni bil v začetku 21. stoletja prepoznan kot pomemben del kulturne dediščine. Leta 2003 je bil dvorec Strmol temeljito obnovljen. Obnova je zajela tako konstrukcijsko sanacijo kot tudi konservatorsko-restavratorske posege, ki so stavbi povrnili njen zgodovinski značaj. Istega leta je bil dvorec razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, kar je potrdilo njegovo izjemno vrednost v slovenskem kulturnem prostoru.
Danes dvorec Strmol predstavlja živahno kulturno središče Rogatca. V njem je postavljena rekonstrukcija nekdanje grajske črne kuhinje, ki s svojim odprtim ognjiščem in zidano napo obiskovalcem ponuja vpogled v vsakdanje življenje plemiških gospodinjstev preteklih stoletij. Obnovljene grajske dvorane služijo kot prizorišče družabnih, kulturnih in protokolarnih dogodkov, od koncertov in razstav do poročnih obredov in sprejemov. Dvorec tako ni le muzejski objekt, temveč živ prostor, ki povezuje zgodovino z današnjim kulturnim utripom.
V širšem kontekstu predstavlja dvorec Strmol pomemben del identitete Rogatca in Kozjanskega. Njegova zgodovina odraža razvoj regije, preplet lokalnih tradicij in evropskih vplivov ter sposobnost skupnosti, da ohranja in neguje svojo dediščino. Dvorec danes stoji kot simbol kontinuitete, kulturne zavesti in spoštovanja do preteklosti, ki še naprej oblikuje prihodnost prostora.
Rogatec leži v bližini Donačke gore, ob sotočju potokov Sotle in Draganje. Zaradi svoje zemljepisne lege in kot pomembno križišče trgovskih in vojaških poti, se ponaša z bogato in zanimivo preteklostjo. Rogatec je bil znana vojaška naselbina že v rimskih časih, svoj največji razvoj pa je kot obmejno območje doživel v srednjem veku.
V pisnih virih je bil prvič omenjen leta 1130, leta 1283 pa je pridobil tržne pravice, kar ga uvršča med najstarejše trge na Slovenskem. Danes na čase največjega razcveta spominjajo staro trško jedro, ostanki gradov, cerkvi ter drugi umetnostno-zgodovinski spomeniki.