KOZOLEC - TOPLAR
|
Kozolec predstavlja svojevrstno slovensko posebnost,
saj je prav pri nas najbolj razširjen, razvejan in razvit ter prisoten
skorajda povsod na podeželju. V muzeju je predstavljen njegov najpopolnejši
arhitekturni tip - dvojni vezani kozolec ali toplar. Ljudje so ga uporabljali
predvsem za spravilo in sušenje sena ter drugih poljskih pridelkov. Pod
kozolcem so spravljali še posamezna orodja, velja pa omeniti tudi njegov
simbolni pomen. Veljal je namreč za simbol trdnosti kmetije.
Kozolec, ki se danes nahaja v Muzeju, je nastal leta 1892, o čemer
priča letnica, ki je vrezana v prečni vezni tram na pročelni strani. Prenesen
je iz vasi Prišlin na Hrvaškem. Njegova posebnost so nedvomno podporne
ročice, ki so izdelane v obliki stiliziranih S linij ter okrašene s šesterokrakimi
rozetami, kakršna je vrezana tudi v nosilnem tramu v hiši. Prav slednje
dokazuje prepletenost prvenstveno uporabnega pomena podeželske arhitekture
z elementi ljudske umetnosti. |