Na eni od Jelovškovih fresk v cerkvi na Grobljah , nastali 1761, je videti slamnik. Slamnikarstvo se je začelo razvijati v Ihanu in Domžalah sredi 18. stoletja in širiti na moravško stran in proti Savi. Prihajali so krošnjarji iz Tirolske in jih prodajali daleč naokoli. Tuji trgovci so kaj hitro zaslutili dober posel in so leta 1856 postavili prvi dve tovarni v Domžalah. Potem so te rasle kot gobe po dežju, pred prvo svetovno vojno jih je bilo že 25. V teh tovarnah je bilo zaposlenih od 20 do 200 delavcev, vsega skupaj pa bi se naj tedaj na domžalskem ukvarjalo s slamnikarstvom v tovarnah in po domovih okoli 12.000 ljudi. Na razstavi je prikazano pletenje kit, ročno šivanje, industrijsko izdelovanje slamnikov, prav tako pripomočki, ki so jih rabili izdelovalci, nekaj strojev in kalupov ter nekaj deset slamnikov. Najbolj nenavaden je slamnik ťihanecŤ izdelan iz slame in ne iz kit. Prepoznaven je tudi slamnik, kakršne so nosili v Domžalah in so ga izdelovali iz slamnate kite. Pletenje kit je bilo naporno delo, saj so morale izdelovalke za eno kito zasukati slamo kar 25000 krat. Veliko je fotografij, na eni so tudi inštruktorice iz Domžal v Bratislavi. Tja so jih povabili Tirolci, ko so začeli postavljati tovarne slamnikov v vzhodni Evropi, da so poučile delavce kako se izdelujejo slamniki.