Graščina sodi v sklop štirih fužinskih gradov, ki so jih v 16. in v prvi polovici 17. stoletja zgradili posestniki železarskih obratov na Savi, Plavžu, Murovi in Javorniku. V prvotni obliki je bila sezidana 1521 in se v virih omenja kot "stari belopeški grad". Za graščino je bila druga pomembna letnica 1821, ko jo je takratni lastnik jeseniški trgovec Frančišek Pavel Kos povečal in obnovil v klasicističnem slogu. Stavba je dobila tudi novo ime "Kosova graščina", ki se je ohranilo do danes. Graščina je kasneje prešla v last fužinarjev Ruardov, po letu 1872 Kranjske industrijske družbe, deset let kasneje pa je graščino, gospodarsko poslopje in vrt odkupila jeseniška občina ter stavbo uporabljala trideset let za ljudsko šolo. V času pred 2. svetovno vojno so se v "stari šoli", kot so Jeseničani nato imenovali graščino, nahajali v pritličju sodnijski prostori in zapori. Po okupaciji so Nemci poleg drugih zgradb zasedli tudi Kosovo graščino in jo uredili v prehodne zapore. Na ta čas opozarja razstava: "Okupatorjev teror v letih 1941-1945". Ostali prostori v pritličju so preurejeni v galerijo. V prvem nadstropju je razstava "Delavsko gibanje in NOB na Jesenicah". V drugem nadstropju je poleg večnamenske dvorane za kulturne prireditve tudi poročna dvorana.