Arhiv Republike Slovenije je osrednja in največja arhivska ustanova v Republiki Sloveniji.
Arhiv Republike Slovenije ima sedež v Ljubljani, v Gruberjevi palači, ki je baročni kulturni spomenik. V drugi polovici 19. stoletja je bila na severni strani dozidana Virantova hiša. V sedemdesetih letih 20. stoletja je s celovito predelavo jugovzhodnega dela nastalo trikotno notranje dvorišče.
Opravlja naloge državnega arhiva in je organ v sestavi Ministrstva za kulturo. Skrbi za enotno strokovno izvajanje javne arhivske dejavnosti. Arhiv Republike Slovenije kot državni arhiv varuje javno arhivsko gradivo državnih organov, nosilcev javnih pooblastil oziroma izvajalcev javnih služb, ki jih zagotavlja država, Banke Slovenije ter državnih in javnih skladov, agencij in drugih pravnih oseb, ki jih ustanovi država in praviloma delujejo za območje celotne države. Arhiv varuje tudi zasebno arhivsko gradivo in filmsko arhivsko gradivo za vso državo.
Vodi zbirno evidenco javnega arhivskega gradiva v državi in evidenco arhivskega gradiva v zamejstvu in po svetu, ki se nanaša na Slovenijo in Slovence ter vodi evidenco javnih simbolov, grbov, zastav, pečatov, žigov in štampiljk na ravni države. Arhiv varuje javno in zasebno arhivsko gradivo v skladu z Zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih in Zakonom o arhivskem gradivu, ki vsebuje osebne podatke o zdravljenju pacienta.
Tradicija delovanja arhiva sega daleč pred njegovo ustanovitev kot samostojne ustanove leta 1945. Z uredbo Narodne vlade Slovenije je bil namreč 31. oktobra 1945 ustanovljen kot Osrednji državni arhiv Slovenije. Današnje ime nosi od leta 1990. Začetki skrbi za arhivsko gradivo v prvi polovici 19. stoletja so se odvijali podobno kot v ostalih deželah Avstrijske monarhije. Historično društvo za Kranjsko je leta 1859 predlagalo ustanovitev deželnega arhiva, z dodeljenimi prostori v Narodnem muzeju leta 1887 pa so bili postavljeni pogoji za njegovo delovanje. V obdobju Kraljevine Jugoslavije je bil leta 1926 sicer ustanovljen Državni arhiv, a je še zmeraj deloval kot organizacijska enota muzeja.
Leta 1953 je arhiv dobil prostore v Virantovi hiši in Gruberjevi palači. Leta 1965 je končno prevzel celoten kompleks med Levstikovim trgom, Zvezdarsko in Rožno ulico. Postopoma so bili Arhivu Republike Slovenije priključeni t. i. specialni arhivi, ki so bili ukinjeni po političnih spremembah leta 1990, vključno z arhivi Zveze komunistov in delom arhiva MNZ z gradivom SDV.
Virtualne razstave
Arhivi zakladnice spomina (4.3.2015-10.5.2015)
Pregledna razstava slovenske arhivske dediščine (Narodni muzej Slovenije – Metelkova).
»Slovenci, za zmiraj gre!«
Razstava ob 100. obletnici koroškega plebiscita (10. 10. 2020 do 11. 4. 2021).
