Graščina Ponoviče

virtualna ekskurzija 360° (2008)

LITIJA

Graščina Ponoviče pri Litiji – med zgodovino in dediščino

Uvod

Le nekaj kilometrov vzhodno od Litije, na levem bregu reke Save, se dviga graščina Ponoviče. Njena lega na rahlem vzpetem terenu ni naključna – prvotno je tu stal grad, ki je že v srednjem veku varoval pomembno prometno pot ob Savi. Danes graščina s svojo baročno podobo priča o stoletjih plemiške zgodovine, menjavah lastnikov in o vlogi, ki jo je imela v širšem prostoru Posavja.

Zgodovinski razvoj

Prvi zapisi o posesti Ponoviče segajo v leto 1320, ko je na tem mestu stal grad, namenjen nadzoru rečne poti. V 16. stoletju je bil objekt temeljito prezidan in dobil obliko dvorca, kar je zabeležil tudi Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske (1689). V tem času je bil dvorec obdan s sadnim drevjem in vinogradi, kar kaže na gospodarsko raznolikost posesti.

V naslednjih stoletjih so se lastniki pogosto menjavali: med njimi so bili baroni Wagensperg, družina Paradeiser, grofje Ursini-Blagaj in kasneje rodbina Wolkensberg, ki je imela Ponoviče v lasti skoraj stoletje. Vsaka rodbina je pustila svoj pečat – bodisi v arhitekturnih spremembah bodisi v gospodarskem razvoju posesti.

Arhitekturne značilnosti

Današnji dvorec Ponoviče ima baročno podobo, ki se je oblikovala v 17. in 18. stoletju. Stavba je dvonadstropna, pravokotnega tlorisa, kasneje pa je bil dodan še trakt, ki ji daje obliko črke L. Posebnost je arkadni hodnik, ki povezuje dvorec z gospodarskim poslopjem. Zahodno pročelje poudarjata rizalit z atiko in vogalna pomola s čebulastima strehama.

Notranjost je v preteklosti krasila kapela, ki jo Valvasor opisuje kot »prav prikupno«. Čeprav danes dvorec nima javne funkcije, njegova zunanja podoba še vedno odraža nekdanjo plemiško reprezentanco.

Kulturni in prostorski pomen

Graščina Ponoviče je bila skozi stoletja pomembno gospodarsko in kulturno središče lokalnega prostora. Njena lega ob Savi je omogočala nadzor nad prometom in trgovino, hkrati pa je bila povezana z okoliškimi posestvi in vinogradi.

Danes dvorec nima javne rabe, a ostaja pomemben del kulturne krajine Litije in širšega Zasavja. Kot arhitekturni spomenik priča o razvoju plemiške kulture na Slovenskem in o prepletu lokalne zgodovine z evropskimi tokovi.

Graščina Ponoviče pri Litiji je arhitekturni zgodovinski dokument, ki razkriva plasti preteklosti, od srednjeveškega gradu do baročnega dvorca. Čeprav danes ni odprta za javnost, njena prisotnost v prostoru ohranja spomin na plemiško dediščino in bogato kulturno zgodovino Posavja. V prihodnosti bi lahko postala še pomembnejši del turistične in izobraževalne ponudbe, saj združuje arhitekturno vrednost, zgodovinsko globino in slikovito naravno okolje.