Dovžanova soteska je približno 200 metrov dolga, izrazito vrezana tesen v zgornjem toku Tržiške Bistrice, približno 2 kilometra severozahodno od Tržiča. Nastala je v območju, kjer reka prečka pas permskih in karbonskih kamnin, ki so zaradi tektonskih premikov in metamorfnih procesov močno pretrte, dvignjene in nagnjene. Zaradi ozke struge, strmih sten in velikega padca je soteska v preteklosti predstavljala naravno oviro na poti proti Jelendolu. Prehod je bil mogoč le preko visečega lesenega mostu, ki je bil zaradi hudourniškega značaja Tržiške Bistrice večkrat poškodovan ali popolnoma odnesen. Zaradi nevarnosti in dramatičnega videza je most med domačini dobil ime »Hudičev most«.
V zgornjem delu doline je imela v 19. stoletju obsežne gozdne in lovske posesti družina Born, ki je pomembno vplivala na razvoj območja. Baron Julius Born je dal leta 1895 zgraditi novo dostopno pot z 80 metrov dolgim predorom, izkopanim v levem bregu soteske. Cesta je omogočila lažji dostop do gozdov in lovišč ter kasneje postala pomembna prometna povezava proti Jelendolu in Košuti.
Geološka zgradba Dovžanove soteske je izjemno raznolika in na majhnem prostoru razkriva zapleteno zgodovino nastanka Karavank. V stenah se izmenjujejo konglomerati, peščenjaki, apnenci in dolomiti, med katerimi so ohranjene bogate paleontološke najdbe iz obdobja paleozoika. Najbolj znani so permski fosili morskih lilij (krinoidov), ramenonožcev in školjk, ki pričajo o nekdanjem toplem plitvem morju. Zaradi teh posebnosti je območje zavarovano kot naravni spomenik in predstavlja eno najpomembnejših geoloških učnih točk v Sloveniji.
Skozi sotesko poteka tudi Slovenska geološka pot, ki obiskovalca vodi mimo razlagalnih tabel in izpostavljenih geoloških profilov. Nad sotesko Tržiška Bistrica prečka območje velikih podornih blokov, ki so posledica starodavnih gorskih podorov s pobočij Košute. Reka se med njimi spušča v približno 300 metrov dolgem slapišču, kjer se tok razdeli, preusmerja in stopnjuje v številnih manjših slapovih in brzicah. Ta del doline je eden najbolj dinamičnih geomorfoloških odsekov v Karavankah in ponazarja stalno preoblikovanje gorskega reliefa.