Jermanov turn je bil v preteklosti pomemben predvsem kot orientacijska točka v visokogorskem svetu. Pastirji, lovci in kasneje planinci so ga uporabljali kot naravni razglednik, s katerega je bilo mogoče nadzirati pašne površine in prehode med planinami.
V 19. stoletju, z razvojem planinstva, je vrh postal del širšega sistema visokogorskih tur, ki so povezovale Kamniško sedlo, Kokrško sedlo, Kalški greben in Jenkovo planino. Zaradi svoje izpostavljenosti je bil pogosto omenjen v zgodnjih planinskih opisih kot vrh, ki ponuja »celovit pogled na osrednji greben«.
Naravna dediščina in značilnosti okolja
Območje Jermanovega turna je bogato z alpsko floro in favno. Na travnatih policah uspevajo značilne visokogorske vrste, kot so planike, alpske zvončnice in različne travniške združbe. V skalnih stenah gnezdi planinski orel, na pobočjih pa so pogosti gamsi in kozorogi.
Zaradi razgibanosti terena je območje pomembno tudi za geomorfološke raziskave, saj ponuja vpogled v procese, ki so oblikovali osrednji greben Kamniško‑Savinjskih Alp.
Jermanov turn je vrh, ki združuje naravne, kulturne in zgodovinske elemente gorskega sveta. Njegova lega omogoča razumevanje:
• kako so se oblikovali grebeni in sedla,
• kako so ljudje skozi stoletja uporabljali visokogorski prostor,
• kako se prepletata naravna dinamika in tradicionalna raba planin.