MojaSlovenija.si
virtualna ekskurzija 360° Grad Žovnek je ena najstarejših srednjeveških grajskih naselbin na območju današnje Slovenije in izvorna rezidenca svobodnih gospodarjev Žovnek, iz katerih so se pozneje razvili grofje in knezi Celjski. Grad predstavlja zgodovinsko, arhitekturno in simbolno osredišče, kjer se prepletata lokalna identiteta in fevdna politika ter kjer ima krajina pomembno vlogo pri oblikovanju njegovega pomena.
Prvotna gradnja in utrditev gradu segata v zgodnji srednji vek, ko so svobodni gospodje Žovneški postavili svoj sedež na vzpetini nad Savinjsko nižino. Žovnek je sprva služil kot upravno, vojaško in gospodarsko središče lokalne oblasti. Sčasoma je grad izgubil vlogo osrednjega upravnega vozlišča, ko se je družinska moč deloma prenesla in koncentrirala v Celju. Povezava z rodom Celjskih umešča Žovnek v širši kontekst srednjeevropskih fevdnih odnosov in premikov plemiških središč moči.
Grad stoji na izraziti vzpetini nad nekdanjim močvirnim predelom ob Žovneškem jezeru. Njegova lega je omogočala nadzor nad pomembnimi prometnicami ter dober pregled okoliške pokrajine, kar je bilo v srednjem veku ključno za pobiranje davkov, nadzor poti in vojaško obrambo. Topografija in razpored skalnih osnov sta usmerjala razporeditev obrambnih struktur ter umestitev bivalnih in gospodarskih poslopij znotraj grajskega kompleksa.
Grad se kaže kot večfazni arhitekturni kompleks, v katerem so se skozi stoletja spreminjale gradbene tehnike in funkcije. Od prvotnih lesenih struktur so nastali kamniti obrambni zidovi, stolpi in gospodarske pritlične stavbe. Med konservatorskimi in obnovitvenimi deli so bili odkrite doslej nedokumentirane gradbene podrobnosti, temelji in sistemi odvodnjavanja. Te najdbe usmerjajo prizadevanja za čim bolj verodostojno rekonstrukcijo ohranjenih fragmentov, čeprav so ohranjeni dokazi pogosto fragmentarni in omejujejo popolno restitucijo.
Žovnek nosi močno simbolno težo kot izvorni sedež svobodnjakov in prednik rodu Celjskih. V lokalnem izročilu in širši historiografiji je grad pogost predmet raziskav, šolskih ekskurzij in javnih predstavitev, ki poudarjajo pomen ohranjanja materialne kulturne dediščine. Vključenost gradu v učne načrte zgodovine in geografije poudarja njegovo vlogo kot terenske učilnice in objekt za interdisciplinarne raziskave.
Leta 1993 sem ob zamisli sistematičnega dokumentiranja gradov nameraval začeti predstavitev tedanjih ostalin Žovnega in sem zbral literaturo o Celjskih knezih. Namen je bil zabeležiti stanje ruševin pred morebitnimi posegi in morebitno izgubo informacij ter ustvariti osnovo za kasnejše raziskave, fotodokumentacijo in skice.
Obnova gradu se je začela kot pobuda Kulturnega zgodovinskega društva Žovnek Braslovče in je pozneje dobila podporo Občine Braslovče. Proces obnove traja več desetletij in se izvaja postopoma, saj gre za občutljiv projekt, ki zahteva usklajevanje strokovnih konzervatorskih zahtev, razpoložljivih sredstev in tehničnih možnosti. Pri obnovi je ključna požrtvovalnost lokalnega prebivalstva, prostovoljcev in manjših civilnih iniciativ, ki prispevajo znanje, ročno delo in sredstva. Med delom so bile odkrite nove gradbene prvine, kar je usmerilo prizadevanja obnoviteljev k čim bolj verodostojni rekonstrukciji obstoječih fragmentov. Čeprav je grad v zadnjih več kot dvajsetih letih pridobil obnovljeno podobo, obnova še ni zaključena in se še vedno izvaja kot neprekinjen proces oživljanja zgodovinskega spomina.
Ob obnovitvenih posegih je prisoten stalen napor usklajevanja arhivskih in dokumentarnih zahtev z realnimi gradbenimi možnostmi. Temeljito dokumentiranje najdb med delom, transparentno evidentiranje konzervatorskih odločitev in dosledno ločevanje med rekonstruiranimi in originalnimi deli so etične smernice, ki usmerjajo posege. Lokalna skupnost v sodelovanju s strokovnjaki stremi k ohranitvi zgodovinske verodostojnosti objekta in zagotavljanju, da obnovljeni deli služijo tako izobraževalnim kot predstavitvenim funkcijam.
Vložena energija in dolgotrajno delo pri obnovi gradu povečujeta lokalno zavest o kulturni dediščini ter odpirata možnosti za trajnostni razvoj skozi kulturni turizem, izobraževanje in prireditve. Dokončna rešitev in zaključek obnove lahko gradu povrneta vlogo osrednjega kulturnega vozlišča v regiji, vendar je to odvisno od nadaljnje finančne podpore, strokovnih odločitev in rednega vzdrževanja, ki ga bo omogočila skupnost.
Grad Žovnek ni zgolj kup kamnov na vzpetini, temveč arhitekturni in zgodovinski spomenik z večplastno preteklostjo, kraj političnih sprememb in povezovalni element lokalne skupnosti. Obnova, ki še poteka, je rezultat dolgoletnega prizadevanja društev, občine in prebivalstva, ki s požrtvovalnostjo varujejo in ponovno aktivirajo ta del slovenske zgodovine.
Grad Žovnek — Reševanje izgubljenega zaklada, Zavod RS za šolstvo (PDF) Uradna predstavitev Občine Braslovče: Grad Žovnek Visit Braslovče: Grad Žovnek Kralj, Jože — študije o srednjeveških gradovih v Spodnji Savinjski dolini Stopar, Ivan — arheološke in zgodovinske raziskave grajskih naselbin v osrednji Sloveniji Zborniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije — konservatorska poročila in inventarji gradov Lokalni zborniki in letniki Kulturnega zgodovinskega društva Žovnek Braslovče — poročila o obnovitvenih delih, dokumentacija prostovoljcev in fotografije Arhiv Republike Slovenije — zemljiške in fevdne listine, kartoteke in zgodovinske karte.
