burger.si 360° Surround Photography guide to World Landmarks :: Prostorske slike sveta Začetna stran :: Initial page

Slovenija 

Nekaj podatkov o Sloveniji

Burger Landmarks
NOVOSTI DOGODKI MESTA MUZEJI GRADOVI CERKVE JAME (KRAS) SLAPOVI ZIMA TOPLICE QTVR SVET

Lokacija v Evropi:
Srednja Evropa - Sredozemska Evropa
Površina: 20.273 km
Najvišji gorski vrh : Triglav (2.864 m)
Trenutna dolžina slovenske Jadranske obale: 43.157 m (~ 43 km)
Število prebivalcev: ~ 2.000.000

Sosednje države in dolžina mej:
Avstrija: 318 km
Hrvaška: 670 km
Madžarska: 102 km
ItalijaItalija: 232 km

Ostale značilnosti:
::jame in kras::
::reke::
::slapovi::

Večja slovenska mesta in približno št. prebivalcev:
(330.000) 270.000
Ljubljana
Ljubljana je glavno mesto Slovenije, kjer zaseda slovenski parlament. Kljub temu, da je majhno mesto, ima pestro zgodovino. Značilnost mesta je staro mestno jedro - 'Stara Ljubljana', skozi katerega teče reka Ljubljanica in številne cerkve. Neformalni center mesta je Prešernov trg, ki je s "Staro Ljubljano" povezan z znamenitim Tromostovjem. Na grajskem griču nad mestom stoji Ljubljanski grad z razglednim stolpom odkoder je razgled na mesto in širšo okolico. Pljuča mesta je park Tivoli, ki nudi hiter umik iz mestnega vrveža ter v neposredni bližini Ljubljanski živalski vrt. Pomembna 'zelena' točka mesta je tudi majhen, vendar znamenit Botanični vrt. Med kulturne hrame mesta sodijo muzeji in galerije. Velik pečat sedanjemu izgledu Ljubljane je dal arhitek Jože Plečnik, s svetom pa ga je prvič povezala železniška postaja.
Maribor
103.000
Maribor Maribor je drugo največje mesto v Sloveniji. Je gospodarsko, univerzitetno, kulturno, športno in sejemsko središče severovzhodnega dela države. Leži v srcu srednje Evrope, na križišču pomembnih prometnih poti iz srednje v jugovzhodno Evropo ter iz zahodne Evrope v Panonsko nižino. Leži ob reki Dravi, na stiku petih različnih pokrajinskih enot: prometno in energetsko pomembne Dravske doline, živinorejskega in turističnega Pohorja, gozdnatega in kmetijskega Kozjaka, vinogradniških in sadjarskih Slovenskih goric ter poljedelskega Dravskega polja.
Celje
40.000
Celje
Celje je z zgodovinskega zornega kota med napomembnejšimi slovenskimi mesti. V njem so vladali Celjski knezi, ki so bili v srednjem veku (14, 15. stoletje) med najpomemembnejšimi vladarskimi rodbinami v Evropi.
Morda je Celje res le še eno provincialno mestece, kakršnih v srednjeevropskem prostoru nikakor ni malo. Presenetljiva podobnost, urbanistična in arhitekturna sorodnost, skrbna urejenost in prisrčna domačnost so pač žlahtna dediščina skupne preteklosti. In vendar je Celje enkratno in neponovljivo mesto! Odlična lega, slikovita okolica, slavna zgodovina in prijazni, gostoljubni, odprti ljudje že stoletja družno oblikujejo podobo njegove drugačnosti.
Kranj
37.000
Kranj
Kranj je največje mesto na Gorenjskem ter četrto mesto po številu prebivalcev v državi Sloveniji. Staro mestno jedro se kot pomol strmo dviga nad sotočjem rek Kokre in Save. Kranj je bil zaradi svoje strateške lege v zgodovini pomembno trgovsko središče in ta status je mesto ohranilo še danes.
Velenje
27.100
 
Velenje je upravno in gospodarsko središče Šaleške doline. Kot trg se omenja leta 1264, gospodarsko pa se je začel razivjati po odkritju premoga konec 19. stoletja. Velenje je dobilo mestne pravice 20.9.1959 in se je v tem času začelo tudi naglo širiti. V njem se je močno razvila industrija (bela tehnika: Gorenje), ki je mesto postavilo med najmočnejša gospodarska središča v Sloveniji. Tu je tudi pomembno izobraževalno, kulturno in športno središče Slovenije.
Koper
24.600
Koper
Koper je največje pristanišče v Republiki Sloveniji ter predstavlja vrata v notranjost centralne Evrope. Leži na "vrhu" Istre (severno-zahodni del). V času starega Rima se je mesto imenovalo Aegido. Pozneje v času preseljevanja narodov pa se je imenovalo Caprea (Capraria insula - Kozji otok). Do 19-tega stoletja je mesto ležalo na otoku, pozneje pa se je otok povezal s kopnim. Že v srednjem veku so bile okoli mesta soline, ki so bile opuščene leta 1911. Ostanek nekdanjega zaliva je le še Škocjanski zatok. Staro mestno jedro se ponaša z bogato arhitekturo ter številnimi kulturnimi spomeniki.
Novo mesto
22.600
Novo mesto
Novo mesto je gospodarsko in kulturno središče Dolenjske. Leži na križišču (nekdaj) pomembnih trgovskih poti v gričevnati pokrajini nad meandrom reke Krke. To območje je bilo poseljeno že kakih 1000 let pred našim štetjem. Arheološka najdišča so pokazala da je bil ta prostor stalno naseljen od konca bronaste dobe do zatona rimskega imperija. Večina arheoloških najdb je shranjenih v Dolenjskem muzeju. Mesto je 7 aprila 1365 ustanovil habsburški vojvoda Rudolf IV. Prvotno ime mesta je bilo Rudolfov polotok (Rudolfswert). Pozneje, konec 18. stoletja se je pričelo uporabljati ime Novo mesto.
Ptuj
19.000
Ptuj
Ptuj je središčno naselje Ptujskega polja in Slovenskih goric. Mesto je bilo v srednjem veku med najpomembnejšimi evropskimi mesti. Na strateški točki ob levem bregu Drave se je razvilo mesto v katerem so se skozi stoletja zbirala kulturnozgodovinska bogastva. Ptuj spada med najstarejša slovenska mesta.
Jesenice
18.800
Jesenice
Jesenice so industrijsko in železarsko naselje v Gornjesavski dolini, ki je med Karavankami na severu in planoto Mežaklo na jugu široka manj kot kilometer. Naselje leži večji del na levem bregu Save Dolinke in se razprostrira v razdalji 7 km od SZ pri Hrušici do JV pri Lipcah (60 m višinske razlike). Na skrajnem južnem območju naselja, tik pod Mežaklo je avtocesta, ki razbremenjuje nekdanjo prometno povezavo skozi središče Jesenic. Ime Jesenice naj bi izviralo iz drevesa jesen, ki raste v okolišnjih godzdovih. 
Trbovlje
17.500
 
Trbovlje so gospodarsko središče Zasavja. Mesto se razteza v dolžini 7 km po dolini Trboveljščice. Trbovlje so nastale iz večih manjših naselij in so postale mesto leta 1952. Podobo mesta je v preteklosti močno oblikovalo pridobivanje premoga (značilnost so 'takoimenovane' delavske kolonije). V Trbovljah je bila prva termoelektrarna postavljena leta 1904. Leta 1968 je bila zgrajena nova in današnjo podobo ob Savski strugi močno zaznamuje visok dimnik...in Trboveljska cementarna. Revirski muzej hrani dokumentacijo o življenju rudarjev na tem območju v skoraj 200-letnem izkoriščanju premoga.
Nova Gorica
15.000
 
Nova Gorica je mlado mesto, ki se je razvilo šele po letu 1947, ko je bila Gorica podarjena Italiji. Mestno območje novo nastalega mesta ima malo stare arhitekturne dediščine. Na južnem koncu mesta je Kostanjevica (Kapela). Po prvi svetovni vojni je bil obnovljen frančiškanski samostan, kjer je znamenita grobnica Burbonov ter cerkev Marijinega oznanenja. Severno, sedaj kot del Nove Gorice, je več kot 1000 let star Solkan.
Murska Sobota
14.000
Murska Sobota
Murska Sobota je najsevernejše mesto v Republiki Sloveniji. Mesto je pokrajinsko središče, ki je po razdalji najbolj oddaljeno od glavnega mesta države. Mestno središče leži na ravnini južno od reke Ledave, na nadmorski višini 190 m. Mesto leži 9 km vzhodno od meje z Avstrijo, 16 km zahodno od Madžarske in 18 km severozahodno od Hrvaške meje. Murska Sobota je kot mesto prvič omenjena leta 1366. Znamenitost mesta je mestni park v katerem stoji renesančni dvorec v katerem ima prostore Pokrajinski muzej Murska Sobota. Arhitekturna znamenitost mesta je cerkev sv. Nikolaja (dokumentacija 2002), nevgotski kompleks evangeličanske cerkve (dokumentacija 2002) in leta 1909 zgrajeni hotel Zvezda.
Škofja Loka
12.500
Škofja Loka
Škofja Loka velja za najbolje ohranjeno srednjeveško mesto v Sloveniji. Večina stavb v starem delu mesta je iz konca 16. stoletja. Staro mestno jedro tvorita zgornji Mestni trg ali Plac in Spodnji trg ali Lontrg nad katerima gospoduje Škofjeloški grad. Ob sotočju Selške in Poljanske Sore se je v srednjem veku začelo razvijati naselje Loka. Zgodovina Škofje Loke se pričenja z letom 973, ko je nemški cesar Oton II. daroval loško ozemlje škofu Abrahamu iz Freisinga na Bavarskem. Freisinški škofje so upravno in gospodarsko središče loškega gospostva preimenovali v Škofja Loka (Bischoflack). V listini iz leta 1274 je naselje imenovano kot mesto.
Kamnik
11.800
Kamnik
Kamnik leži pod južnim vznožjem Kamniško-Savinjskih Alp. Njegove kulturne in zgodovinske znamenitosti ter staro mestno jedro mu dajejo prijetno domačnost. Kot mesto je bil omenjen že leta 1229. Za tedanje razmere je bil svetovljanski, saj so v njem gostovale in prebivale znane plemiške družine. Na zgodovino mesta nas spominjajo razvaline Starega in Malega gradu, staro mestno jedro z ozkimi ulicami, ter še mnogo zanimivih podrobnosti. Zanimiva je legenda o začarani grofični Veroniki, na pol deklici in napol kači. Varovala naj bi skrit zaklad v okolici Malega gradu. Kamnik je tudi turistično zanimivo mesto. Poleg zgodovinskih in kulturnih znamenitosti, je izvrstno izhodišče za izlete in planinarjenje po okolišnjih Kamniških Alpah.
Domžale
11.700
 
Domžale so 'satelitsko' mesto na obrobju Ljubljane. Kraj je bil v pisnih virih omenjen že v začetku 13. stoletja. Z razvojem industrije konec 19. stoletja so Domžale postale poznane po slamnikarstvu in kraj se je ekonomsko razcvetel - še danes je v občinskem grbu spletena slamnata kita. Iz Zgornjih in Spodnjih Domžal, kamor sodijo Goričica, Stob in Študa so se leta 1925 Domžale združile v trg, leta 1952 pa so postale mesto. Do razdružitve Jugoslavije 1991 so bile Domžale gospodarski center, ene najuspešnejših občin.
Izola
10.500
Izola
Izola je staro ribiško mesto z bogato zgodovino. Z ugodno obmorsko lego na severu Istre je Izola s svojo marino tudi eden vodilnih centrov navtičnega turizma. Leta 1820 je bila v tu odkrita termalno voda in tedaj je se je tudi začel prvi turizem. Danes je mesto pomembno tudi po ribištvu, saj je bila ravno v Izoli zgrajena prva tovarna za predelavo in konserviranje rib ob Jadranski obali. Kot zanimivost: Stari del mesta leži na nekdanjem otoku.
Kočevje
9.300
 
Kočevje je gospodarsko, upravno in kulturno središce Kocevske pokrajine. Leži v uravnavi med Kočevsko Malo goro na vzhodu in Stojno na zahodu na nadmorski višini 464 m. Danes šteje okoli 9500 prebivalcev in je največje ter edino mestno naselje na Kočevskem.

Zgodovina mesta Kočevje je tesno povezana s srednjeveško kolonizacijo Kočevske. Zamislili so si jo in jo izpeljali grofje Ortenburški, tedanji gospodarji precejšnega dela Dolenjske, Notranjske in pokrajine ob zgornji Kolpi.

Pokrajinska razdelitev v odstotkih:
Alpski svet 42.1 %
Dinarski svet 28.1 %
Panonska nižina 21.2 %
Sredozemlje 8.6 %
Zaščitena območja število... površina v hektarjih
Narodni parki 1 Triglavski narodni Park Triglavski narodni park 83.807
Regijski parki 2 Regijski prk Škocjanske jame Škocjanske jame
Kozjansko
413
20.000
Pokrajinski parki 37 Logarska dolina Logarska dolina
Sečoveljske soline
60.298
650
Naravni rezervati 49   Zelenci 14
Klima:
alpska v severozahodni Sloveniji,
kontinentalna (subpanonska) v osrednji Sloveniji,
sredozemska (submediteranska) v jugozahodni Sloveniji (obalni pas)
Uvod - Prologue

 

Slovenija