V spodnjem delu potok ne obeta slapov. Pretaka se po strugi polni rdečkaste kamnine. Ko cesta iz Zg.Kokre (po približno 1 km) zavije ostro na levo, krene potok v grapo polno laporjevih listov. Iskanje slapov se zdi tukaj skoraj brezupno. Dva metrska šuma vzbujata upanje- in res, po kakih 400 m globoko se znajdemo pred strmim pobočjem preko katerega se podi približno 30 m visoko slapišče. Spodnji del tvori 15 m visok slap, ki pada v plitev tolmun. Slap ne izgleda stalen, toda tudi ob suši teče potok Vobenca preko stene obrasle z mahovjem. Do tu vodi brezpotje, saj je slap popolnoma neznan. Pot do sem ni težka in tisti avanture željni si lahko omislijo celo "družinski izlet".

Nadaljevanje poti je težje. Premagati je potrebno 20 m visoko in tudi precej strmo steno. Druge poti kot plezanje ni. Z mahom obraslo skalovje je zelo drčno. Zato previdno - le za izkušene. Vrh slapa preide v ozek žleb izdobljen v rdečkasto skalovje. Potok teče v žleb iz plivega tolmuna - kotanje v katero drsita približno 10m visoka "brka" potoka. Človek tu resnično ne bi pričakoval sledov civilizacije. Toda presenečenje - malo nad vrhom slapišča se dviga do 2,5 m visok kamnit zid. Potok teče okoli njega, in ko se povpnemo, ugotovimo da gre za nenavadno ploščad okoli katere so ostanki železnih klinov in močno zarjavele železne pletenice. Glede na zaraščenost mora biti vse skupaj staro dobrih 50 let. Le čemu je služila ta gradnja? Nad skrivnostno ploščadijo se struga umiri in postane skoraj položna. Po 150 m se strugi približa močno zaraščen kolovoz, po katerem se lahko spustimo nazaj proti Zg.Kokri.