Ložanski kamen[glej
tudi : Muzej na prostem Rogatec]
je
bil tudi zelo pomembno stavbno gradivo in je izrazito zaznamoval arhitekturo
trga Rogatca in okoliških vasi, kakor tudi cerkve in kamnite kapelice,
ki so prave klesarske mojstrovine: še danes pričajo o spretnosti in umetelnosti
ložanskih kamenarjev ornamentirani portali, podboji, okenski okvirji, stopnice,
velika okrogla in pravokotna korita, okrogle mize, talne plošče, nagrobni
spomeniki in umetniški kipi (kip Janeza Nepomuka ob vznožju cerkve sv.
Jerneja, Marijino znamenje v trgu).
Ker so izdelki iz brusnega kamna, pri
čemer ne smemo pozabiti tudi mlinskih kamnov oz. žrmelj iz gorskega kamna
z Donačke gore, najbolj značilna kulturna in tehniška dediščina rogaškega
območja, želimo kamnoseško obrt ustrezno predstaviti tudi v Muzeju na prostem
Rogatec. Muzej novejše zgodovine Celje je v sodelovanju z Zavodom za varstvo
kulturne dediščine - OE Celje pripravil stalno razstavo o kamnoseštvu v
Logu, ki je na ogled v rekonstruirani kamnarski bajti. Na Zavodu Rogaška
dediščina - Rogatec so to tradicionalno obrt pričeli tudi oživljati (izobraževalni
tečaji v okviru Phare projektov l. 2001 in 2003). Izobraževalni program
bi želeli zastaviti širše in bolj dolgoročno. V gozdovih Loga se namreč
skrivajo številni zaraščeni kamnolomi kremenovega peščenjaka, na
maloštevilnih kmetijah pa še živijo potomci nekdanjih kamenarjev in z njimi
spomini ter zgodbe o veščinah in umetnosti ložanskih kamnosekov. |
