Na vrhu 342 metrov visokega griča, ki se dviga nad Dravskim poljem in razgibanimi Halozami, leži naselje Ptujska Gora. Zaradi izjemnega razgleda in izrazite lege je bil ta prostor poseljen že zgodaj, a današnje ime je razmeroma mlado – prvotno se je kraj imenoval Črna gora, kot Ptujska Gora pa se prvič omenja šele leta 1927. Nad naseljem se mogočno dviga ena najlepših gotskih cerkva v Sloveniji, danes znana kot bazilika Marije Zavetnice s plaščem, ki je pomembno romarsko in božjepotno središče.

Geografska lega in pomen

Grič, na katerem stoji cerkev, je naravna razgledna točka. Od tu se pogled razprostira daleč po ravnini Dravskega polja, medtem ko se proti jugu odpira valovita pokrajina Haloz. Zaradi strateške lege je imela Ptujska Gora v preteklosti tudi obrambno vlogo – v času turških vpadov je cerkev s svojim obzidjem služila kot tabor, kamor so se prebivalci zatekali pred nevarnostjo.

Bazilika Marije Zavetnice s plaščem – gotska mojstrovina

Cerkev, zgrajena v 15. stoletju, je bila prvotno imenovana Nova Štifta. Njena zunanjščina je obrnjena proti vzhodu in deluje kot sklenjena, kompaktna stavbna gmota, iz katere na zahodni strani izstopa zvonik – danes nekoliko prenizek za gotske proporce. To ni naključje. Nekaj desetletij po izgradnji se je prvotni zvonik leta 1491 porušil, pri tem pa poškodoval oboke zahodnega dela cerkve in porušil bogato zasnovano nadstropno lopo pred glavnim vhodom. Popravila so bila izvedena hitro, a ne po prvotnih načrtih, zato je zahodna fasada danes arhitekturno najmanj dognan del cerkve.

Novi, osmerokotni zvonik je nižji od prvotnega. Pokriva ga piramidna streha, ki je v baroku dobila čebulasto obliko, pred porušenjem pa je bil zvonik verjetno krit s kamnom. Baročni posegi so spremenili tudi notranjost – gotski obok so nadomestili z novim, nižjim, kar je zmanjšalo izrazitost dragocenega gotskega portala, ki so ga leta 1962 zato odstranili.

Zunanjščina – gotska dinamika in vertikalnost

Stranske fasade in bogato členjena vzhodna stran cerkve so obdane z gostim ritmom opornikov, ki dajejo stavbi značilno gotsko vertikalnost. Med njimi se odpirajo 9 metrov visoka okna, ki steno razbremenijo teže in notranjosti dovajajo obilico svetlobe. Ta svetlobna odprtost je eden ključnih elementov gotske arhitekture, ki jo cerkev na Ptujski gori uteleša z izjemno eleganco.

Notranjščina – prostorska mojstrovina

Če zunanjščina deluje nekoliko zadržano, notranjost preseneti s svojo prostorsko razkošnostjo. Cerkev je triladijska, razdeljena z vitkimi snopastimi stebri, ki ustvarjajo občutek lahkotnosti in navpičnega vzgona. Ker je bila cerkev zasnovana kot romarska, je moral prostor omogočati procesije – zato je srednja ladja širša in se zaključuje z globljim prezbiterijem.

Arhitekt je arkadne loke dvignil skoraj do temena oboka, s čimer je dosegel izjemno prostorsko povezanost ladij. Svetloba, ki pronica skozi visoka okna, dodatno poudarja vertikalnost in duhovno vzdušje prostora.

Kulturni in duhovni pomen

Bazilika Marije Zavetnice s plaščem je danes eno najpomembnejših romarskih središč v Sloveniji. Njena znamenita upodobitev Marije z razprostrtim plaščem, pod katerim se zatekajo verniki, simbolizira zaščito in priprošnjo. Cerkev je bila zaradi svoje arhitekture, zgodovine in duhovnega pomena povzdignjena v baziliko, kar pomeni, da ima poseben častni status v katoliški cerkvi.

*Bazilika: imenitnejša cerkev s posebnimi častnimi pravicami.

(Povzeto po: Marjan Zadnikar, Ptujska gora 1987)