MojaSlovenija.si

English SLOVENIJA SLOVENSKA ISTRA GEOGRAFIJA - GEOGRAPHY (EROZIJA /EROSION)
Boštjan Burger - Burger Landmarks

Reka Dragonja

Virtualna ekskurzija :: Virtual excursion

virtualna ekskurzija 360°

Dragonja(obsežnejše besedilo) je edina, v večjem delu toka, zlasti v območju od sotočja s potokom Rokava proti izviru še v naravni podobi ohranjena reka, ki ima v Slovenski Istri izliv v Jadransko morje. Antropogeni dejavniki so vidni v obliki nedovoljenih kurišč na območju Fernovega mlina kjer je 'priljubljeno ''taborno mesto' , pešpoti. Na kakovost vode imajo vpliv zaselki in manjša naselja ob sami razvodnici. Pri rabi tal prevladuje gozd in površine v zaraščanju. Nekdaj, v dobi agrikulturne družbe je bilo porečje zelo dobro izkoriščeno, kar je vidno po delanih terasah, ki so danes močno zaraščene in 'skoraj' neprehodne, zlasti na južnem območju porečja ob meji z R. Hrvaško. To z ekološkega vidika niti ni slabo, saj so se vzpostavili, sicer zelo krhki naravni habitati v soteskah pritokov reke Dragonje. Območje od sotočja Rokave in Dragonje do povirnega dela, je zašiteno z začasno odredbo o zavarovanem območju s strani Mestne občine Koper.
Porečje Dragonje obsega območje fliša Koprskih brd oz. Šavrinskega gričevja v Slovenski Istri in na južnem območju meji na bujski kras. Azimut reke od izvira do izliva v Piranski zaliv je 263° ali smer vzhod-zahod. Razvodnica se tako deli v večji meri na severno in južno razvodnico. Potek severne razvodnice je od desnega ustja proti vzhodu do naselja Dragonja in potem po črti Sv. Peter - Nova vas - Fernet (320) - Koštabona - Straža (373) - Šmarje - Poljane (406) - Pomjan - Straža (377) - Babiči - Marezige - Kortinica (284) - Hrib (305) - Sv. Anton (J. območje naselja) - Varda (390) - Čela (343) - Hrib (416) - Beli Kamen - Poletiči - Butani - Trebeše - Tuljaki - Dolgo brdo (407). Južna razvodnica se nato nadljuje do zaselka Sirči in naprej proti zahodu do Ravnega brda nad Koromači na Veli vrh (462), ki je najvišja točka porečja in do Hrvojev , preko slovensko hrvaše mejne črte do Kučibrega - Brič - Hrib (436) - Skorušica - Veli (318) - Merišče - Fineda (204) - Kaštel - Plovanija - Markovec (162) - Rujevac (130) in preko hrvaško-slovenske meje do levega ustja reke Dragonje (vrhovi gričevja so v oklepajih).
Splošne značilnosti reke Dragonje; Smer toka od izvira pod zaselkom Poletiči (v bližini Gračišča) do izliva v morje v Sečoveljskih solinah je v smeri azimuta 263°.
Zračna razdalja toka od izvirov do izliva lmin je ~ 22.037 m.
Razdalja po reliefu - rečni strugi je lr ~ 27.613 m. (skupaj s potokom Štulovca (Štulovca na karti merila 1:50.000, na karti merila 1:25.000 ime Podčebrovec) 29,5 km).
Porečje reke Dragonje je slabo razvito in vodni pretok je izrazito odvisen od trenutnih količin padavin - dežni režim. Zato je tudi večina pritokov nestalnih, reka pa se občasno, zlasti v poletnem času spremeni v niz 'rečnih' jezerc, kar je posledica na mestih erozijsko poglobljenega rečnega korita. Dragonja s pritoki je relativno bogata z rečnimi raki in ribami. Porečje ima homogeno geološko zgradbo fluvialno preoblikovanih eocenskih sedimentov in nanje vezano značilno plastovito petrografsko sestavo fliša. Izjema je le spodnji rečni tok, ki sega na Bujski kras
Profil strugeGradient, reke Dragonje se še ni razvil do 'idealnega': podolžni profil odstopa od uravnoteženega gradienta zlasti v gornjem srednjem delu rečne struge na nadmorski višini od 90 m (v bližini sotočja Dragonje in Rokave do 150 m (sotočje Pasjoka in Dragonje), kjer je opazna močna obrežna erozija v lastno naplavino in hkrati ujetje rečne struge na določenih mestih v matično podlago - peščenjakove plošče, ki zmanjšuje rečno erozijo v globino.
Pritoki reke Dragonje(vrstni red od izvira proti izlivu):
Levi pritoki
Potok pod Butari: 1.319 m
Potok pod Velim vrhom: 1.301 m
Stranica: 2.772 m
Potok pod Ravnim brdom: 801 m
Poto pod Vrhom: 679 m
Valica: 1.750 m
Pasjak: 2.235 m
Pod Velo Boško (1): 252 m
Pod Velo Boško (2): 579 m
Jamarščica: 835 m
Pod Bričem: 728 m
Mrtvec: 705 m
Poganja (Argila): 1.249 m

Skupna dolžina levih pritokov: ll: 11.205 m

Desni pritoki
*Podčebrovec: 1.509 m
Mlaka: 2.501 m
Škedanec: 387 m
Dernarnik: 4.406 m
Truški potok: 2.539 m
Bržanski potok: 1.926 m
Potok pod Bratali: 1.362 m
Martinjski žleb: 890 m
Potok pod Peskovljem: 1.055 m
Potok pod Pleševico: 801 m
Pinjevec: 13.163 m
Supot: 2.977 m
Ropača : 871 m
Potok pod Brnjico: 2.369 m
Potok: 659 m
Pod Brestom: 631 m
Feneda: 4.093 m
Mačkovljek: 1.565 m
Pritok z golega vrha 1.129 m
Skupna dolžina desnih pritokov: ld: 44.833 m

Burger Landmarks / MojaSlovenija.si

Digitalizacija dediščine: (c) Boštjan Burger, (1993) 1996-2024