| [nazaj]
IZDELKI MESTNIH OBLAČILNIH OBRTNIKOV V 2. polovici 19. stoletja je prevzelo meščanstvo vodilno družbeno in kulturno vlogo, zato so postali vir kmečkega posnemanja (podobno kot pred tem plemiči). Oblačenje je bila najprimernejša oblika takšnega posnemanja, ki pa so ga kmetje kljub vsemu izvajali malo po svoje. Uporaba izrazito meščanskih oblačilnih kosov in dodatkov v kmečkem okolju je namreč vedno znova izzvala posmeh - čeprav potihem vendarle pomešan z občudovanjem in zavistjo. Kmetice zato niso nosile finih, tankih rokavic, meščanskih klobukov, steznikov, prav tako niso posegle po parazolu ali pompadurici iz steklenih biserov. Še tako gizdavi kmečki fantje si raje niso privoščili visokega cilindra ali melone. Tudi meščanske gamaše bi naletele na očiten posmeh. Mestni oblačilni obrtniki so imeli veliko dela. Vse do 2. svetovne vojne in celo kako desetletje po njej je šiviljsko ali krojaško izdelana obleka po meri po denarni in tudi družbeni vrednosti močno presegala konfekcijo. Zato je ostala znak premožnosti in dajala ugled. Isti učinek je dosegla tudi po številu oblačil obsežna in glede na namembnost raznovrstna meščanska garderoba, ki si je revni mestni in kmečki prebivalci niso mogli privoščiti. MODEL ZA LECT je lesen negativ, v katerem so pred peko oblikovali medeno krušno testo. Modele so uporabljali mestni obrtniki s trojno dejavnostjo: medičarstvom, svečarstvom in lectarstvom. Na Slovenskem se je ta obrt širila od 17. stoletja. V modelih so oblikovali podobnjake z zelo različnimi motivi, ki so dostikrat imeli simbolične in šaljive pomene; največkrat so jih prodajali na semnjih. |
[Virtualni vodnik po slovenskih muzejih - Virtual guide to Slovenian museums]