Dolenjski muzej Novo mesto Uvod-prologue Dolenjski muzej
[#1| #2| #3| #4| #5| #6| #7| #8] Medičarsvo
[#9| #10| #11| #12]
document.write(''); document.write('');

Medičarstvo in svečarstvo
Medičarstvo in svečarstvo je, kot že samo ime pove, obrt, ki se ukvarja s predalvo medu in voska v voščene in medene izdelke. Prvič je bila ta obrt omenjena v Novem mestu ob koncu 18. stoletja. Medičarske in svečarske delavnice so vedno delovale samo v mestih in ne na podeželju. Po domače so tej obrti rekli lectarija. V muzeju je prikazana delavnica Franca Murna iz Kandije. Lectarji so pri čebelarjih kupovali med v satju. Med so najprej odtočili in ga prodajali kot točeni med. Nato so satje skupaj s preostalim medom stisnili v stiskalnici. Pri tem so dobili med, ki so ga uporabljali za izdelavo medenega peciva. Stisnjeno maso so nato razredčili z vodo in zopet stisnili. Pri tem so dobili sladko tekočino, ki se je uporabljala za izdelavo medice. Preostalo maso so nato prekuhali in zopet stisnili v preši in dobili kot končno surovino rumen čebelji vosek. Vosek so nato, stopljen s pomočjo posebne priprave, vlivali v mrzlo vodo in pri tem dobili nekakšne oblance, ki so jih nato na posebnih deskah - ,,derah" belili nekaj tednov na soncu. Šele potem so ga uporabili za izdelavo sveč. Za izdelavo sveč so uporabljali dva osnovna sistema. Prvi je bil oblivanje sveč na ,,ringu", drugi pa vlečenje sveč na leseni pripravi z dvema vrtečima se kolutoma. Pri prvem postopku so dobili dolge ravne sveče, pri drugem pa tanke vitre, ki so jih potem zvijali v zvitke v obliki cvetnih košaric, mašnih bukvic itd.