Ljubljana

Boštjan Burger, geografske vizualizacije
slovensko ENGLISH ESPERANTO SLOVENIJA LJUBLJANA ZEMLJEVID::MAP

PROSTORSKE FOTOGRAFIJE 360°SURROUND PHOTOGRAPHY

Začetna stran :: Initial page

Kronološke zanimivosti

1001

~ 2000 p.n.š

Mostišča na Ljubljanskem barju. Prva naselbina že konec 2. tisočletja pred našim štetjem (žarna grobišča)

0015.

Naselbina je bila povzdignjena v kolonijo z imenom Iulia Emona tribu Claudia (volilno okrožje Klavdija). Postala je upravno središče gornjega Posavja.

0238

. Prvo razdejanje Emone ob prehodu čet Maksimina Tračana. Emonski meščani so takrat sami delno požgali in porušili mesto, nakar so se začasno umaknili. Kot rimski državljani so ubogali ukaz senata, ki ni priznal Maksimina za cesarja.

242.

Sv. Maksim je bil ustoličen za emonskega škofa.

403-408.

Prehod Zahodnih Gotov pod Alarihom.

451-452.

Vdor Atilovih Hunov, ki so mesto razdejali in požgali.

535-536.

Po veliki ekspoloziji vulkana Krakatau (Indonezija) se ves svet za nekaj let zagrne v mrak - tudi slovenska dežela...

~ 580.

S krčenjem Rima so se prebivalci Emone umaknili proti zahodu, zlasti na Istrsko obalo (širše območje današnjega Novigrada). Kraj na mestu nekdanje Emone se imenuje Gradišče in Mirje.
1101-1200

1144.

Omemba Ljubljane z nemškim imenom Laibach.

1146.

Omemba Ljubljane z imenom Luwigana. V starih listinah je črka w včasih zapisana tudi namesto črke b< in črka g namesto j, tako da bi lahko prvotno ime tudi prebrali Lubijana. (po zapisih Janeza Menarta)

~ 1200.

Ljubljana je od Spanheimov dobila tržne pravice (Stari trg).
1201-1300

1220~43.

Ljubljana dobi mestne pravice.

1269.

Ljubljano je zavzel češki kralj Otokar Premysl.
1301-1400

1335.

Ljubljana preide pod Habsburžane.

1370.

Sklepanje miru med Benečani in Habsburžani. Po dolgotrajnih pogajanjih so Habsburžani odstopili Trst, ki je ostal pod beneško oblastjo do leta 1382. (Stara cerkev).
1401-1500

1461.

Ustanovitev ljubljanske škofije (povečala se je cerkvena upravna moč mesta).

1484.

Postavljena je mestna hiša.
1501-1600

1504.

Ljubljana dobi pravico, da si voli župana (utrditev avtonomije Ljubljane).

1511.

Katastrofalni potres. Po obnovi se je arhitektura razvijala v smeri renesance.
1547. Kot zanimivost: po ljudskem izročilu naj bi povodni mož odplesal z Urško v Ljubljanico po današnji Stiški ulici - po Valvasorjevih zapiskih .

1597.

Prihod jezuitov. Močna protireformacija, ko so morali številni tedanji meščani vseh stanov zapustiti Ljubljano. (Primož Trubar).
1601-1700

1641.

V hiši na Starem Trgu se je rodil slovenski zgodovinar in pisec knjige Slava Vojvodine Kranjske, Janez Vajkard Valvasor (1641-93)

1677.

Postavitev Stiškega dvorca.

1693.

Ustanovitev znanstvenega društva Academia operosorum Labacensis (Akademija ljubljanskih operozov) - Semenišče.
1701-1800

1701.

Ustanovljena je bila Academia phillharmonicorum.

1758, 3. februar.

V Šiški se je rodil prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik.

1765.

Zgrajeno je bilo prvo ljubljansko gledališče.

1772.

Pričetek gradnje Gruberjevega prekopa. Namen gradnje prekopa je bilo odvajanje poplavne vode Ljubljanice mimo Ljubljane in pospešeno osuševanje Barja. (Dokončan 1780).

1789.

Premiera prvega slovenskega odrskega dela: Linhartova Županova Micka.
1801-1900

1809.

S prihodom Francozov je Ljubljana postala prestolnica Ilirskih provinc. (Obseg Ilirskih provinc: od Tirolske, Koroške prek Kranjske in južne Hrvaške do Dalmacije in Dubrovnika)

1821.

Kongres svete Alianse v Ljubljani. (Zveza evropskih vladarjev, osnovana 1815 na pobudo ruskega cesarja Aleksandra I., avstrijskega cesarja Franca I. in pruskega kralja Friderika Viljema III.)

1849, 16. septembra.

Prihod prve lokomotive v Ljubljano.

1851.

Rojen Ivan Hribar (1851-1941). Slovenski politik in domoljub. Kot ljubljanski župan je veliko storil za razvoj Ljubljane. Ko so Italijani leta 1941 vkorakali v Ljubljano je v žalosti napravil samomor - ovil se je v slovensko zastavo in skočil v Ljubljanico.

1861.

Postavitev mestne plinarne.

1872.

Rojen Jože Plečnik (1872-56). Slovenski arhitekt, pionir slovenske in evropske arhitekture. ("Plečnikova Ljubljana"; Tromostovje, Čevljarski most, NUK, cerkev sv.Frančiška, .i.t.d....)

1890.

Izgradnja mestnega vodovoda.

1892.

Zgrajeno je bilo poslopje Opere.

1895, 14. april.

Potres po katerem je Ljubljana dobila "novo" podobo.

1898.

Pričetek obratovanja mestne električne centrale.

1898, 15. november.

V Ljubljano je pripeljal prvi avtomobil. Avtomobil je bil last barona Codellija. Avto je bil znamke Benz. Čeprav Ljubljana ne leži na Balkanu, se šteje ta dogodek za prvi prihod avtomobila na Balkan.
1901-2000

1901, 6. september.

Ljubljana dobi električni tramvaj. Prva proga je bila dolga 5,3 km.

1904, 2. julij.

V Deželnem zakoniku za vojvodino Kranjsko so izšla Začasna določila o vožnji z avtomobili in motornimi kolesi po javnih cestah. Najvišja dovoljena hitrost je bila 30 km/h.

1911.

Prvi taksist v Ljubljani (Pavel Stele).

1911

. Namestitev prvega radijskega oddajnika v Ljubljani.

1919.

Ustanovitev slovenske univerze.

1925.

Prvi slovenski poskusni radijski spored.

1928, 1. september.

Otvoritev ljubljanske radijske postaje. Vodila jo je katoliška Prosvetna zveza.

1929.

Ljubljana postane upravno središče Slovenije (Dravske banovine).

1929 - 1931.

Frančevemu (Špitalskemu) mostu sta bila po Plečnikovem načrtu prizidana stranska mostova za pešce. Postavljeno je bilo Tromostovje.

1930.

Prvi zvočni film v Ljubljani (Pojoči norec).

1931, 29.avgust.

Predstavitev prvega slovenskega celovečernega filma ,,V kraljestvu Zlatoroga". (Union); Režiser Janko Ravnik, načelnik filmskega odseka skalašev Egon Planinšek, tajnik kluba Milan Kham. Filmarji niso dobili za svoje delo nobenega plačila. Večino stroškov so morali kriti sami. Film so snemali tri leta in pol.

1931.

Po Plečnikovih načrtih je bil zgrajen današnji Čevljarski most.

1932

. Premiera drugega slovenskega celovečernega filma ,,Triglavske strmine"; Scenarij: pisatelj Janez Jalen, režiser: Ferdo Dela, snemalca: Metod Badjura in Stanko Tominšek.

1933.

Po načrtih Vladimirja Šubica je bil zgrajen ljubljanski nebotičnik, ki je tedaj veljal za najvišjo stanovanjsko zgradbo v Evropi.

1936.

Pričetek gradnje palače Narodne in univerzitetne knjižnice.(NUK)

1937

. Ustanovljena je bila Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU)

1941, 11. april.

Italijanska zasedba Ljubljane.

1941, 27. april.

Ustanovljena Osvobodilna fronta za osvoboditev izpod okupatorja.

1942, 23. februar.

Italijanski fašisti so Ljubljano obdali z bodečo žico (v dolžini 30 km).

1944, januar.

Na vrh Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) je neuspešno zasilno pristal nemški lovec. Pri tem se je vnelo gorivo in v požaru, ki ga je povzročila nesreča je bilo uničenih 60.000 knjig.

1945, 9.maj.

Osvoboditev Ljubljane.

1949.

Mesto Ljubljana je ustanovilo Mestno gledališče ljubljansko kot drugo dramsko gledališče Ljubljane.

1949.

Mesto Ljubljana je ustanovilo živalski vrt.

1951.

Živalski vrt se je preselil s prvotnega mesta blizu današnje RTV na jugozahodno območje Rožnika.

1958, december.

Ukinitev tramvajskega prometa; V pritličju Semenišča so uredili pokrito tržnico.

1960.

Zgrajena je bila palača parlamenta.

1961.

Prvo slovensko mednarodno letališče - Brnik.

1965.

Zgrajena je športna dvorana Tivoli. Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu.

1966.

Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu v športni dvorani Tivoli.

1969, 9 maj.

V Ljubljani je pričel delovati Radio Študent.

1980, 4.maj.

V Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani je umrl tedanji avtokratski voditelj Jugoslavije Josip Broz (Tito).

1988.

Proces "četverice".

1989.

Obisk voditelja tedanje Sovjetske zveze, Mihaela Gorbačova v Ljubljani.

1990,23. december

. Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije.

1991, 25. junij.

Slovenska skupščina je v Lubljani razglasila novo in neodvisno samostojno evropsko državo - Republiko Slovenijo.

1991, 26. junij.

Razglasitev samostojnosti Slovenije na tedanjem Trgu revolucije (danes Trg republike). Na jamboru pred parlamentom je zaplapolala zastava samostojne države Slovenije.

1996, maj.

Ljubljano je obiskal papež Janez Pavel II.

1999, 21. junij.

Na Kongresnem trgu je imel govor tedanji predsednik ZDA Bill Clinton.

2000

, Srečanje ruskega voditelja Putina in voditelja ZDA Busha na Brdu pri Kranju
2000>

2002, 4-6 julij.

Obisk 14 . dalajlame Tenzin Gyatso - tibetanskega verskega in posvetnega voditelja - Nobelovega nagrajenca za mir v letu 1989. Njegov gostitelj je bila Univerza v Ljubljani. Rektor prof. dr. Jože Mencinger je dalajlami izročil plaketo z nazivom častnega senatorja. V Tivoliju je imel govor o moči sočutja.

2004, 1. maj

. Pridružitev Republike Slovenije Evropski uniji.

2005, 18. januar.

V 69. letu starosti je umrla legenda slovenske zabavne glasbe Marjana Deržaj. Znana po pesmih: Vozi me vlak v daljave, Poletna noč, Zemlja pleše, Orion, Ne čakaj na maj...
podatke zbral: Boštjan Burger
Uvod - Prologue

Slovenija