english SLOVENIJA JAME :: CAVES 2000

Željnske jame

Željnske jame so izjemno zanimiv, okrog 1600 m dolg vodoraven jamski sistem Rudniškega potoka z več vhodi. Potok se pretaka pod Kočevskim Rogom proti Podturnu, kjer se pojavi v potoku Radeščica, pritoku Krke.
Nahajajo se plitko pod površjem, saj so stropovi debeli le 2-5 metov. Številni udori so nekdaj enotno jamo razdelili v tri skupine rovov. Sistem požira vodo bližnjih potokov in jo pod površjem odvaja proti Krki. Jamski rovi so pretežno erozijskega značaja in so zasigani le na posameznih mestih. Najlepše je zasigana Kapelica pri Jami pri Koritu, ki pa zaradi odloženega premogovega prahu ni več dostopna.
Najbolj znana in najlažje dostopna je Ciganska jama, kjer se je v vhodnem delu večkrat udrl tanek strop. Nastalo je več imenitnih naravnih oken. Ime je dobila po Romih (nekdaj imenovanih „Cigani“), ki so jamo uporabljali za bivališče ali kot hlev za konje.
Jama je arheološko najdišče od železne dobe do paleolitika. Pred skoraj 20.000 leti si je ledenodobni človek v njih uredil lovsko postojanko. O tem pričajo številne izkopanine ob arheoloških izkopavanjih pri vhodu v jamo v letih 1963-1976. Našli so ostanke oglja, živalskih kosti in različno kamnito orodje: strgala, kline, praskala, koščene šile.
Sistem Željnskih jam je bil včasih prehoden in je imel značaj razvejanega tunela od Ciganskih jam do Jame pri koritu. Prehod skozi rove, po katerih teče Rudniški potok, danes onemogoča židko blato, ki je nastalo iz odloženega premogovega prahu. Celoten jamski sistem je danes močno poškodovan. Lahka dostopnost jam je privabljala številne obiskovalce, ki so si svetili z baklami in zadimili sigo, lomili kapnike, pisali po stenah ali pa v jamah našli odlagališče za najrazličnejše odpadke. Premogov prah, ki ga je v jame naplavil Rudniški potok, je zamašil rove in prizadel nekdaj bogato podzemno favno. Tako je izginila tudi človeška ribica, ki jo sedaj iz podzemlja naplavijo le visoke vode.
Željnske jame so na seznamu najpomembnejše naravne dediščine Slovenije in z odlokom Občine Kočevje razglašene za naravni spomenik lokalnega pomena.

(Tekst zbral : Ivan Kordiš, december 2000)

Uvod - Prologue

2000-2009

(c) Boštjan Burger, (1993) 1996-2017