Železna jama se nahaja na osamelem krasu skrajnega zahodnega območja Posavskega hribovja v bližini Gorjuše pri Domžalah. Jama je z organizirano redno vodniško službo in odprta za turistične oglede.Tako kot vse druge jame je tudi to izoblikovala voda. Voda je kot dež padala na humusno površino. Nasičena z ogljikom je nato pronicala skozi laso ali razpoko v zgornji plasti in jo erodirala ter kamnino odnašala v obliki trde vode (ne kot ilovico prod ali skalo). Starosti ji ne moremo natančno določiti, vemo pa, da jo je voda ustvarjala na milijone let. Temperatura se v jami spreminja glede na letni čas. Poleti je nižja kot pozimi, kajti . skala se poleti segreje, toploto pa oddaja šele pol leta kasneje. Zakaj se imenuje Železna jama? Tega krajevni viri ne omenjajo. Mogoče jo domačini tako imenujejo zato, ker so nekoč blizu jame pridobivali železno rudo. To pojasnjuje tudi ostanek talilne peči z železovo žlindro. Zgradba: prvotno vhodno brezno se odpira na vzhodnem pobočju vrtače. Sedanji, umetni vhodni rov se pričenja na njenem robnem dnu. Jama se razprostira proti jugu pod vrtačo, kar na našem krasu ni redek pojav. Železna jama ima tri dvorane, ki so med seboj povezane z rovom in mostovi, ki so del turističnih poti.

V letu 1962 in 1963, ko so jamo urejali za turistični ogled, so na zahodni strani, kjer se jama najbolj približala površju, naredili osem metrov dolg umeten vhodni. Prvotni vertikalni kamin je ostal nespremenjen. Tudi vzhodna stena z nivoji podzemeljskega potoka je ohranila prvotne značilnosti. Vzdolž preloma se zvrsti več korozijskih kotlic in kaminov. Na zahodni steni je bilo treba zaradi varnosti odstraniti nekaj razpokanih skal. Razpoke se vlečejo vzporedno skozi pobočje vrtače. V jami se nahajajo številni žlebiči. Značilni za jamo so tudi krivi kapniki, ki jih je med nastajanjem usmerja veter. Višina prve in druge glavne dvorane je večja kot njuna dolžina in širina. Prostora sta v zasnovi večji brezni. Zlasti prva se navzdol zožuje in dobi pod betonsko potjo obliko galerije, ki je pri dnu široka komaj kak meter. Prvotno dvorano bi po kapnikih in stenski sigi lahko imenovali tudi Zakapano dvorano.Tu je pod stropom tudi nad meter visok stalagmit. Na vzhodni steni je nekaj manjših sigovih zarez in oblika, ki so jo v Postojnski jami imenovali cigaro. Obe dvorani veže meter dolga ožina z vidnimi sledovi vodnega toka pod stropom in pri tleh. Na dnu obeh dvoranic voda ponikne, saj je na dnu ilovnat prag. Druga dvorana ima širše dno, ki pa je umetno zvišano in zravnano. Strop je jamast in gladek.

Ponekod v zahodni steni je agresivna kapnica izdolbla majhne jamice in škrapam podobne izjede. Ker sigotvorna voda ploskovno prenika skozi navpično steno, rastejo t. i. sigovi izrastki: to so majhne, ježevim bodicam podobne tvorbe (priloga - slika 10). V stenah obeh dvoran je več strmih ali navpičnih razpok in špranj, ob katerih so se zaradi notranjih pritiskov ob nastanku votline ločili in ponekod posedli tudi skalni bloki.

Zasnova vse Železne jame je dvojno, z galerijami povezano brezno, ki se je poglabljalo skupno z zniževanjem erozijske baze v širši okolici gorjuškega krasa ter se razširjalo ob stiku z naplavino. Proti tem dvem breznom so tudi usmerjeni sedanji in nekdanji vodni tokovi, ki prenikajo skozi strop.
Čeprav je Železna jama majhna so njene drobne oblike pestre. Od evakuacijskih oblik so zastopani vdolbki, fasete, korozijske kotlice, ostanki eforacijskega prečnega prereza rova in galerije. Od akumulacijskih oblik pa so redkejši stalagmiti in stalaktiti, sigovi izrastki, ponvice, manjše zavese, posebna oblika - cigara . Prav tako je jama zanimiva zaradi razpok, ki nastanejo zaradi razbremenitve teže ali zaradi pritiskov na stene večjih votlin.